Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ríps1 -a m (ȋ)
gosta tkanina z rebri, navadno prečnimi: bombažni, volneni rips; bluza iz ripsa
♦ tekst. pohištveni rips ki se uporablja pri blazinjenju pohištva; v prid. rabi:, tekst. rips vezava vezava, pri kateri se veže ena podolžna ali prečna nit z dvema ali več prečnimi ali podolžnimi nitmi
SSKJ²
ríps2 -a m (ȋ)
nar. oljna repica: sejati rips
SSKJ²
rípsast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz ripsa, tkanine: ripsasta obleka
// podoben ripsu, tkanini: ripsasta tkanina
SSKJ²
rís1 -a m (ȋ)
1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino
2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze
3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris
♦ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi
SSKJ²
rís2 -a m (ȋ)
manjša zver s šopom daljših dlak na koncu ušes: naseliti rise; ris in risa; gledati kakor ris jezno, srepo; planil je nanj kakor ris
● ekspr. on je ris zelo zdrav; gibčen, spreten
♦ astron. Ris ozvezdje severne nebesne poloble, ki ga tvorijo manj svetle zvezde; zool. puščavski ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Lynx caracal
SSKJ²
rís3 -a m (ȋ)
trg. mera za papir, 1000 pol: bala in dva risa papirja
♦ papir. približno 10 kg težek paket papirja
SSKJ²
rísa -e ž (ȋ)
samica risa: risa je skotila; planila je kakor risa
SSKJ²
risálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušem
♦ geom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt., tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve
SSKJ²
risálnica -e ž (ȃ)
prostor za risanje: opremiti risalnico; risalnice v projektivnem biroju
SSKJ²
risálnik -a m (ȃ)
rač., nekdaj del računalnika, ki zapisuje rezultate s krivuljami: narisati spremenljivke z risalnikom / risalnik krivulj
SSKJ²
risálo -a s (á)
priprava za risanje: barvno risalo; jekleno risalo; risalo in čopič
♦ um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico
SSKJ²
rísanica -e ž (ȋ)
puška s cevjo, ki ima znotraj spiralaste žlebove: nabiti risanico / puška risanica
SSKJ²
rísanje -a s (ȋ)
1. glagolnik od risati: risanje portretov; risanje s kredo; risanje črt z ravnilom in trikotnikom / učiti se risanja; ukvarjati se z risanjem / prostoročno risanje / pisateljevo risanje značajev
♦ geom. geometrijsko risanje grafično prikazovanje geometrijskih likov z uporabo risalnega orodja; šol. risanje nekdaj učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja; teh. tehnično risanje grafično prikazovanje tehničnih objektov po dogovorjenih pravilih
2. zastar. risba: ogledoval si je otrokova risanja
SSKJ²
rísanka -e ž (ȋ)
1. zvezek za risanje: list iz risanke
2. film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja: rad gleda risanke; risanke in dokumentarni filmi / barvna risanka / ed. ustvarjalci slovenske risanke risanega filma / filmska risanka
3. zastar. risanica: pomeriti z risanko
SSKJ²
rísar -ja m (ȋ)
1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risb
♦ geogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov
2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar
● knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec
SSKJ²
risaríja -e ž (ȋ)
ekspr. risba: krasiti začetne črke z risarijami; nespodobna risarija na steni / na tehniških šolah je veliko risarije risanja
SSKJ²
risáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. risati: risariti za razvedrilo / že njegovi starši so risarili slikali
SSKJ²
rísarka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja z risanjem česa: risarka krojev / modna risarka ki izdeluje risbe modelov
2. ženska, ki upodablja zlasti s črtami: nadarjena risarka / ta učenka je dobra risarka
SSKJ²
rísarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na risarje ali risanje: risarska spretnost / risarski tečaj
♦ um. risarski slog
    rísarsko prisl.:
    risarsko upodobljen obraz
SSKJ²
rísast -a -o prid. (ȋ)
ekspr. podoben risu: risasta mačka
// tak kot pri risu: človek z risastim pogledom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rísati ríšem nedov. (ȋ)
1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati; risati hišo, obraz, pokrajino; risati na papir, v glino; risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji, po naravi
♦ um. risati s kredo
// s črtami delati: risati diagram, zemljevid; risati razpredelnice z ravnilom; risati na zemljevidu smer poti / s prstom risati po pesku delati črte / risati s prosto roko
2. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: letala rišejo bele črte na nebo; sonce riše na steno svetle proge; drevesa so risala dolge sence; kri riše po tlaku krvavo sled / skrb mu riše gube na mlado čelo
3. knjiž. opisovati, prikazovati: risati zgodovinsko obdobje; prepričljivo riše ženske like / domišljija mu je risala lepšo prihodnost
● ekspr. jastreb je risal kroge letal v krogih; nar. gorenjsko skupaj sva (jo) risala tja šla, hodila
    rísati se ekspr.
    kazati se v obrisih: skozi obleko se je risalo njeno telo; na obzorju so se risali gorski vrhovi; pohištvo se je risalo v mraku
    // pojavljati se, biti na podlagi: čudne sence so se risale po steni / sončni žarek se mu je v svetli črti risal čez obraz / zaničljive poteze so se mu risale okrog ust
    // biti viden, kazati se: nasmeh se mu je risal na obrazu; groza, pobitost, strah se mu riše v očeh
    rišóč -a -e:
    otrok ga je poslušal, naprej rišoč po pesku; na obzorju rišoči se obrisi mesta; rišoča deklica
    rísan -a -o:
    risani portreti; jasno risani značaji / risani film film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja; ustvarjanje, katerega izrazna oblika so risani filmi
    ●     risana puškina cev cev, ki ima znotraj spiralaste žlebove; star. risana puška risanica
SSKJ²
rísba -e ž (ȋ)
1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno-bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima risbe tega slikarja slike, podobe
// kar je temu podobno: zaradi vlage so na stropu nastajale čudne risbe / po golitvi se risba pri mačkah spremeni oblika in razporeditev različno obarvanih mest
// list, na katerem je kaj narisano: oddati risbo učitelju; raztrgati risbo; rob risbe
2. um. likovna tehnika, pri kateri se upodablja zlasti z enobarvnimi črtami: uspešen je v risbi in akvarelu
// delo, izdelek v tej tehniki: razstavljene risbe in bakrorezi; risba s svinčnikom, ogljem; risba v kredi / črtna risba ki je iz črt brez vmesnih tonov; lavirana risba; tonska risba ki je iz črt z vmesnimi toni
♦ strojn. delavniška risba ki prikazuje potek izdelave predmeta v delavnici; teh. tehnična risba grafični prikaz tehničnega objekta po dogovorjenih pravilih; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami
SSKJ²
rísbica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od risba: risbice cicibanov
SSKJ²
rísinja -e ž (ȋ)
samica risa: risinja je poginila; risinja z mladičkom
SSKJ²
rísji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na rise: risja koža / risji par / ekspr. risje oko detektiva ki vse hitro opazi
SSKJ²
riskánten -tna -o prid. (ȃ)
pog. tvegan: njihov načrt je riskanten; taka kupčija bi bila lahko riskantna
SSKJ²
riskírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pog. tvegati: pri kupčijah nikoli ne riskira; riskirati pobeg iz taborišča
● pog. za odpravo so riskirali veliko denarja dali; pog. pri reševanju je riskiral življenje se je izpostavil smrtni nevarnosti; preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist
SSKJ²
rísniti -em dov. (í ȋ)
nar. gorenjsko planiti, skočiti: maček je prestrašen risnil k vratom / risniti kvišku
● nar. gorenjsko risnil je konja, da je poskočil udaril
SSKJ²
risorgimento -a [risordžiménto] m (ẹ̑)
zgod. politično gibanje za osvoboditev in združitev Italije v 19. stoletju: začetek risorgimenta
SSKJ²
risovína -e ž (í)
1. risje krzno: plašč iz risovine
2. risje meso: pečena risovina
SSKJ²
rístanc -a m (ȋ)
etn. otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika: igrati se ristanc; ristanc in frnikolanje
// lik za to igro: narisati na dvorišču ristanc
SSKJ²
rìt ríti ž (ȉ ȋ)
1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit; voda mu je segala do riti; položiti si blazino pod rit; udariti po riti; vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah
2. vulg. neznačajen, bojazljiv človek: ta rit je vse izdal; kaj se dogovarjaš z njim, ki je čisto navadna rit / kot psovka: molči, ti rit; ti rit domišljava; prekleta rit
3. nar. ritina: nakladati snope na voz z ritmi navzven
● vulg. s tem potrdilom si lahko rit obrišeš je brez vrednosti, pomena; vulg. vzdigni že rit vstani; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; vulg. na rit ga bo vrglo, ko bo to izvedel zelo bo presenečen; vulg. brcniti koga v rit odpustiti, odsloviti; vulg. pojdi (hudiču, vragu) v rit izraža veliko omalovaževanje; vulg. lesti komu v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; vulg. piši me v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; vulg. bati se za svojo rit zase, za svoj položaj; vulg. dobiti jih po riti biti tepen; vulg. za to bi ga bilo treba po riti natepsti, kaznovati; vulg. kar naprej so nam bili za ritjo so nas zasledovali; so nas nadzorovali; vulg. nima drugega kot golo rit je brez premoženja; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo; vulg. tvoja obleka je, kot bi jo kravi iz riti potegnil zelo zmečkana; vulg. sveta Neža kuram rit odveže v kmečkem okolju po 21. januarju začnejo kokoši bolj nesti
SSKJ²
ríta -e ž (ȋ)
pog., ekspr. zadnjica: obrisati otroku rito; gola rita
SSKJ²
rítanje -a s (ī)
glagolnik od ritati: konj se je branil z ritanjem in topotanjem / jezi me njeno nenehno ritanje
SSKJ²
ritardándo prisl. (ȃ)
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja zadržujoče: igrati ritardando; sam.: ritardando na koncu skladbe
SSKJ²
rítast -a -o prid. (í)
1. ki (rad) rita: bati se ritastega konja
2. vulg. ki ima debelo, veliko zadnjico: ritaste in prsate ženske
SSKJ²
rítati -am nedov. (ī)
suvati z zadnjima nogama nazaj: žrebec se je postavljal na prednje noge in rital; vznemirjene živali so ritale in brcale / ta kobila rita rada napada z nogami
● nizko spet je začel ritati grobo nasprotovati, ugovarjati
SSKJ²
rítem -tma m (í)
1. enakomerno, urejeno pojavljanje značilnih elementov v delovanju, poteku česa: motiti ritem; biološki ritem pri človeku, v naravi; srčni ritem; ritem dihanja, hoje, plesa, valovanja; čut za ritem / ritem rok pri delu; utrujajoči ritem strojev / ritem letnih časov; ritem poskokov / držati ritem; priti v ritem / skakati, veslati v ritmu; noč in dan si sledita v stalnem ritmu
// potek, dogajanje česa glede na pogostnost, način pojavljanja teh elementov: deklamacija je prešla v hitrejši ritem; počasen, poskočen ritem; ritem stavka / ritem današnjega življenja se mu zdi prehiter
// hitrost poteka, dogajanja česa: ritem dela, rasti, razvoja / živahen južnjaški ritem mesta / publ.: narkomanija se širi z ritmom, ki zahteva odločno ukrepanje; z oslabljenim pomenom potekati v hitrem ritmu hitro
2. publ. enakomerno pojavljanje vidnih elementov česa: ritem oblik; ritem okenskih odprtin na pročelju
3. glasb. glasbena prvina, ki temelji na odnosih tonov glede na trajanje in poudarek: na koncu skladbe se ritem spremeni; melodija, harmonija in ritem / plesni ritem; sinkopirani ritem / udarjati ritem
// skupina tonov, sestavljena glede na trajanje in poudarek: ritmi črnske glasbe / dvodelni, trodelni ritem; jazzovski ritem; ritem sambe, tanga, valčka / napisati skladbo v ritmu polke
● publ. ljubitelji modernih ritmov skladb zabavne glasbe z izrazitim ritmom
4. lit. urejeno pojavljanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov glede na pomensko vrednost besed v stavku: verzni ritem; ritem pesmi; ritem in metrum / jambski ritem; rastoči ritem pri katerem so poudarki na koncu govorne enote; svobodni ritem pri katerem ni stalnih poudarkov; vezani ritem pri katerem so poudarki stalni
SSKJ²
ríten -tna -o prid. (ȋ)
vulg. zadnjičen: ritno mišičje
SSKJ²
rítenski -a -o [ritənski] prid. (í)
pog. s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: ritenska hoja / ritenska vožnja vzvratna vožnja
    rítensko tudi rítenski prisl.:
    ritensko se je umikal proti vratom; ritensko zapeljati avto na dvorišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ritenúto prisl. (ȗ)
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja zadržano: igrati ritenuto; sam.: upoštevaj ritenuto
SSKJ²
ríti ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ)
1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu
// delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja
2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje
3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo
5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo
● ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar
    rijóč -a -e:
    prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
SSKJ²
rítina -e ž (ī)
1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival
2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
SSKJ²
rítje -a s (í)
glagolnik od riti: opazoval je prašičevo ritje po dvorišču; krt uporablja za ritje sprednje noge / obsojal je izpraševalčevo ritje po preteklosti
♦ agr. obdelovanje zemlje, pri katerem se zemlja ne obrača
SSKJ²
rítka -e ž (ȋ)
ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini
● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen
SSKJ²
rítmičarka -e ž (í)
športnica, ki se ukvarja z ritmično gimnastiko: velik uspeh naših ritmičark; ritmičarka in telovadka / nastop mladih ritmičark
SSKJ²
rítmičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na ritem: ritmične zakonitosti / ritmični poskoki, poudarki, zamahi; ritmično gibanje; ritmično nihanje, valovanje; ritmično pozvanjanje / ritmični čut / ta skladba je zelo ritmična ima izrazit ritem / ritmična vaja
♦ elektr. ritmična luč; lit. ritmična proza ritmizirana proza; šport. ritmična gimnastika gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti
    rítmično prisl.:
    ritmično krčiti in stegovati roko; ritmično razgibana pesem
SSKJ²
rítmičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost ritmičnega: ritmičnost gibov; ritmičnost pozvanjanja / ritmičnost besedila / pri merjenju utripa paziti na ritmičnost
SSKJ²
rítmika -e ž (í)
1. glasb. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika
2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika
3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: trenirati ritmiko / hoditi k ritmiki
SSKJ²
ritmizácija -e ž (á)
glagolnik od ritmizirati: ritmizacija napeva / ritmizacija dela
SSKJ²
ritmizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ritmizirati: ritmiziranje napeva / ritmiziranje gibov
SSKJ²
ritmizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati, da kaj poteka v ritmu: ritmizirati melodijo / ritmizirati gibanje
    ritmizíran -a -o:
    ritmizirano delo
    ♦     lit. ritmizirana proza proza z zvočno urejenim besednim redom
SSKJ²
rítmójster -tra m (ȋ-ọ́)
nekdaj stotnik (pri konjenici): enoti je poveljeval ritmojster / napredovati v ritmojstra
SSKJ²
ritmotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki tvori, ustvarja ritem: ritmotvorne prvine
SSKJ²
rítnica -e ž (ȋ)
nav. mn., vulg. polovica zadnjice: udaril jo je po ritnici; mesnate, močne ritnice
SSKJ²
rítnik -a m (ȋ)
1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika
2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik
3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
SSKJ²
rítniti -em dov. (í ȋ)
suniti z zadnjima nogama nazaj: mula je ritnila in skoraj bi ga bila zadela / žrebec ga je ritnil v prsi
SSKJ²
ritolízec -zca m (ȋ)
vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: izogibati se ritolizcev
SSKJ²
ritolíznik -a m (ȋ)
vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: ritolizniki so se mu klanjali in mu stiskali roko v pozdrav; bil je velik ritoliznik
SSKJ²
ritopášen -šna -o prid. (ā)
zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ritornél -a m (ẹ̑) glasb.
1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo
2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah:
SSKJ²
rítosnica -e ž (ī)
nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina)
SSKJ²
rítovina -e ž (í)
nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine
SSKJ²
rítovje -a s (í)
nar. več ritin, ritine: snope so zložili v kopo z ritovjem navzven
SSKJ²
ritoznójčan -a m (ọ̑)
kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana
SSKJ²
rituál -a m (ȃ) knjiž.
1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali
2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka
3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
♦ rel. izdati nov ritual obrednik
SSKJ²
rituálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
SSKJ²
ritualízem -zma m (ī)
rel. gibanje v Anglikanski cerkvi, ki se skuša zlasti v obredih približati Katoliški cerkvi: pristaš ritualizma
SSKJ²
rítus -a m (ȋ)
knjiž. obred: pogrebni ritus
SSKJ²
ríva -e ž (ī)
knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark
SSKJ²
rivajvl gl. revival
SSKJ²
rivál -a m (ȃ)
tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija
SSKJ²
riválinja -e ž (ȃ)
knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja
SSKJ²
rivalitéta -e ž (ẹ̑)
rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete
● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja
SSKJ²
rivalizírati -am nedov. (ȋ)
publ. tekmovati, kosati se: rivalizirajo med seboj, kdo bo boljši
SSKJ²
riválka -e ž (ȃ)
tekmica: premagale so svoje rivalke; bili sta večni rivalki
SSKJ²
riválski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rivale ali rivalstvo: nasprotje med rivalskima skupinama / rivalska zavist
SSKJ²
riválstvo -a s (ȃ)
dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti
SSKJ²
rívati -am nedov. (í)
star. riniti, porivati: rahlo ga je rival naprej
    rívati se 
    gnesti se, prerivati se: kako smo se rivali
SSKJ²
riviera -e [rivijêra in rivjêra] ž (ȇ)
knjiž. morska obala s kopališči, hoteli: kvarnerska riviera
● ogledati si francosko in italijansko Riviero obalo med Toulonom in La Spezio
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rivierski -a -o [rivijêrski in rivjêrski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na Riviero ali riviero: rivierski hoteli, parki
SSKJ²
rizalít -a m (ȋ)
arhit. po vsej višini naprej pomaknjeni del zunanje stene stavbe: pročelje gradu je na obeh straneh zaključeno z rizalitoma
SSKJ²
rizi-bizi gl. riži-biži
SSKJ²
rízičen -čna -o prid. (í)
tvegan, nevaren2: taka odločitev, specializacija je rizična / zvišan krvni pritisk spada med rizične faktorje faktorje, ki ogrožajo zdravje; rizični kapitalist kdor je pripravljen vložiti lastniški kapital v začetne razvojne faze podjetja; nav. mn. rizični odpadek odpadek, ki je nevaren za zdravje ali okolje in ga je zato treba varno deponirati
♦ ekon. rizični sklad sklad, ki v podjetjih omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode; pravn. rizična skupnost skupnost zavarovancev, ki so zavarovani za enake ali podobne nevarnosti
SSKJ²
rízik -a m (ȋ)
pog. riziko: sprejeti rizik / zmanjšati rizik v proizvodnji
SSKJ²
ríziko -a m (ȋ)
1. tveganje, nevarnost2: sprejeti riziko; spodbujal jih je k drznemu dejanju in zamolčal riziko / uprizoritev tega dela za gledališče ni velik riziko / sodelovali so na svoj riziko odgovornost
● ekspr. vzeti nase ves riziko sprejeti (vse) posledice svojega ali tujega dejanja, ravnanja
2. ekon. možnost, da pride do škode, izgube v poslovanju: veliki krediti so riziko za banko; zmanjšati riziko v proizvodnji / sklad rizika sklad, ki v podjetjih omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode
// pravn. možnost, da se zavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet poškoduje, uniči: zavarovati blago proti vsem rizikom; zavarovati za riziko smrti
SSKJ²
rízling -a m (ȋ)
kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga: piti rizling; kozarec rizlinga
♦ agr. laški rizling trta z grozdi z drobnimi belimi jagodami, po izvoru iz Francije; kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte; renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi, rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije; kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem
SSKJ²
rízma -e ž (ȋ)
trg. mera za papir, 1000 pol: bala in dve rizmi papirja
♦ papir. približno 10 kg težek paket papirja
SSKJ²
rízvanec in rizvánec -nca m (ȋ; ȃ)
agr. trta s srednje velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v severovzhodni Sloveniji: rizvanec je bogato rodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte:
SSKJ²
ríž -a m (ȋ)
kulturna rastlina toplih krajev, ki raste na tleh, pokritih z vodo, ali njeno seme: odcediti, oprati riž; sejati in saditi riž; žeti riž; makedonski riž; luščilnica riža; goveja juha z rižem; kakor riž beli, drobni zobje / glazirani riž ki ima posebno gladko in svetlečo se površino / dušeni riž; mlečni riž kuhan na mleku
♦ gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa
SSKJ²
ríža -e ž (ī)
1. teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: spuščati hlode po rižah; lesena riža / suha, vodna riža
2. nar. proga, črta: blago s širokimi rižami / delati z brano riže po njivi brazde, jarke; riža gozda pas; dolga riža ljudi vrsta
● nar. pot so nadaljevali kar po rižah drčah
SSKJ²
rižárna -e ž (ȃ)
podjetje, obrat za luščenje, obdelavo riža: delavec v rižarni
SSKJ²
rížast1 -a -o prid. (ȋ)
podoben rižu: rižasta oblika / ekspr. rižasti zobje
SSKJ²
rížast2 -a -o prid. (ī)
nar. progast, črtast: rižasta srajca
SSKJ²
rížek -žka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od riž: juha z rižkom
SSKJ²
rížen -žna -o prid. (ȋ)
rižev: rižno zrno / rižno polje
SSKJ²
rížev -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na riž: riževa slama; riževo zrno / riževa moka; riževo mleko; v japonskem okolju riževo vino, žganje / riževo polje
♦ gastr. rižev narastek
SSKJ²
ríževka -e ž (ȋ)
bot. trava s klaski v latu in golimi ali dlakavimi krovnimi plevami, Oryzopsis: zelenkasta riževka
SSKJ²
ríži-bíži in rízi-bízi -ja m (ȋ-ȋ)
gastr. jed iz dušenega riža in graha: goveji zrezek v omaki z riži-bižijem
SSKJ²
rižíšče -a s (í)
njiva, na kateri raste riž: namakati rižišče / preorati rižišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rižólica in rižolíca -e ž (ọ̑; í)
bot., navadno v zvezi navadna rižolica trava s klaski v latu in dolgimi plazečimi se stebli, Leersia oryzoides:
SSKJ²
rižóta -e ž (ọ̑)
jed iz dušenih kosov mesa, riža in začimb: dati rižoto na krožnik / piščančja, telečja rižota / gobova rižota
SSKJ²
ŕja ŕje in rjà rjè ž (ŕ; ȁ ȅ)
1. rjavkasta prevleka na železnih predmetih, ki nastane zlasti zaradi delovanja vlage, zraka: ostrgati rjo / rja je načela drog; od rje razjedena pločevina; zavarovati avtomobil pred rjo rjavenjem; pren. rja časa je načela njegovo slavo
2. glivična bolezen, ki se kaže v obliki temnih peg na rastlinah, sadežih: rja na endiviji, fižolu, nageljnih; škropljenje proti rji
♦ agr. fižolova, grahova rja glivična bolezen na fižolovih, grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih, rjavih prašnatih kupčkov; ribezova rja; žitna rja
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati rjo
SSKJ²
ŕjast -a -o prid. (ŕ)
nanašajoč se na rjo: rjasta železna ograja; pločevina je rjasta / rjasti madeži na prtu / obleka rjaste barve / rjasto žito
♦ bot. rjasti sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti in usnjatimi, spodaj rjasto rdečimi listi, Rhododendron ferrugineum
    ŕjasto prisl.:
    rjasto potemneti; rjasto rjave pike; rjasto rumen
SSKJ²
ŕjav1 -a -o in rjàv rjáva -o prid. (ŕ; ȁ á)
nanašajoč se na rjo: rjava ograja / listi so postali rjavi
SSKJ²
rjàv2 rjáva -o prid. (ȁ á)
1. ki je take barve kot čokolada ali kostanj: rjav kožuh; rjavi lasje; rjav suknjič; oči ima rjave; rjavo deblo; čokoladno, kostanjevo, opečnato, rjasto rjav; rdeče rjav; temno rjav; rjavo-rumen hrošč / rjavi kopalci zagoreli; od sonca rjav obraz / rjava barva
● publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
2. slabš. nacionalsocialističen: rjavi režim / rjave srajce nacionalsocialisti
♦ bot. rjave alge; gastr. rjava omaka omaka, ki nastane pri praženju kosti in pečenju mesa; gozd. rjava gniloba glivična bolezen, pri kateri se les rjavo obarva; petr. rjavi premog premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. rjavo steklo steklo rjave barve za izdelavo steklenic; vet. rjava pasma goveda pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa; rjava štajerka kokoš rjave barve, ki se goji zaradi jajc; rjavo govedo govedo rjave pasme; zool. rjavi hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris; rjavi lunj lunj z rjavim in sivim perjem, Circus aeroginosus; rjavi medved medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; rjavi srakoper
    rjávo prisl.:
    rjavo zapečen hlebec / piše se narazen ali skupaj: rjavo pikčast ali rjavopikčast; rjavo rdeč; rjavo rumen; rjavo siv; sam.: okras v rjavem in sivem
SSKJ²
rjávček -čka m (ȃ)
manjšalnica od rjavec: rjavček je glasno zahrzal; zajahati rjavčka
♦ zool. dnevni metulj z rdeče rjavimi lisami in pasovi na temno rjavih krilih, Erebia
SSKJ²
rjávec -vca m (ȃ)
1. rjava žival, navadno konj, vol: voz sta vlekla krepka rjavca; jahati na rjavcu; rjavec s črno grivo; rjavec in sivec
2. ekspr. človek rjave, temne polti: vsi v družini so belopolti, le jaz sem rjavec
SSKJ²
rjavênje -a s (é)
glagolnik od rjaveti: rjavenje kože / zavarovati orodje pred rjavenjem; rjavenje karoserije / rjavenje listov in slaba rast
♦ agr. rjavenje glivična ali bakterijska bolezen, pri kateri deli rastlin porjavijo; rjavenje vina spreminjanje barve in okusa vina zaradi nepravilne predelave grozdja; oksidacija vina; les. rjavenje lesa spreminjanje naravne barve lesa zaradi delovanja svetlobe
SSKJ²
rjavéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati rjav: gozd rjavi in listje odpada; pokošeni laz rjavi od suše / obraz ji na soncu hitro rjavi
// knjiž. rjavo se odražati, kazati: med grmovjem je rjavela zapuščena pot
2. postajati rjav, rjast: stroji so na dežju rjaveli
● ekspr. plug že dolgo rjavi na dvorišču nihče ga ne uporablja; ekspr. ni se hotela poročiti z njim, rajši je vse življenje rjavela kot dekle ostala neporočena
    rjavèč -éča -e:
    rjaveča vrtna ograja
SSKJ²
rjavíca -e ž (í)
geogr. prst rjave barve zlasti v listnatih gozdovih zmerno toplega pasu:
SSKJ²
rjavína -e ž (í)
1. lastnost rjavega, rjava barva: svetla rjavina lesa; rjavina krzna, oči, prsti; odtenek rjavine
2. kar je rjavo: izrezati, odrezati rjavino
● ostrgati rjavino rjo
SSKJ²
rjavíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj rjavo: sonce je rjavilo njeno kožo
    rjavíti se knjiž.
    rjavo se odražati, kazati: med grmovjem se je rjavila zapuščena pot
SSKJ²
rjávka -e ž (ȃ)
1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka
2. mehkolistna solata zeleno-rjave barve, ki ne dela glav: rjavka ima velike rozete z rjavo-zelenimi nagubanimi listi; berivka in rjavka / ameriška rjavka; zimska rjavka / solata rjavka
3. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska
4. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino, ki dozori pozno poleti ali zgodaj jeseni: za ovsenkami dozorijo rjavke
SSKJ²
rjávkast -a -o prid. (ȃ)
ki ni popolnoma rjav: rjavkast kožuh; rjavkasti madeži; krilo je rjavkasto / zagorelo rjavkast obraz / riba rjavkaste barve
♦ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica
    rjávkasto prisl.:
    rjavkasto sivi ali rjavkastosivi oblaki
SSKJ²
rjavo...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na rjàv: rjavobrad, rjavolas, rjavook
SSKJ²
rjavo...2 prvi del zloženk, kakor rjavolisast, rjavopikčast, rjavosiv, ipd., gl. rjav2
SSKJ²
rjavokóžec -žca m (ọ̑)
knjiž. človek rjave, temne polti: rjavokožci in rdečekožci
SSKJ²
rjavolás in rjavolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima rjave lase: rjavolas fant
SSKJ²
rjavolásec -sca m (ȃ)
kdor ima rjave lase: visok rjavolasec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rjavoláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima rjave lase: kodrasta rjavolaska
SSKJ²
rjavoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima rjave oči: rjavooka deklica
SSKJ²
rjavopôlt -a -o [ərjavopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je rjave, temne polti: bila je črnolasa in rjavopolta
SSKJ²
rjavosrájčnik -a m (ȃ)
slabš. nacionalsocialist: divjanje rjavosrajčnikov
SSKJ²
ŕjavost1 in rjávost -i ž (ŕ; á)
lastnost, značilnost rjavega, rjastega: rjavost ograje
SSKJ²
rjávost2 -i ž (á)
lastnost rjavega, rjava barva: rjavost debel; rjavost obraza in belina zob
SSKJ²
rjovênje -a s (é)
glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja
SSKJ²
rjovéti -ím nedov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l
1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: leopard je grozeče rjovel; rjovel je kot lev
// ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: motor je rjovel / letala so rjovela nad mestom zelo hrupno letela
2. slabš. zelo kričati: rjovel je in divjal po sobi / rjoveti na vse grlo / vse vas bom nagnal, je rjovel
3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: na morju je rjovel vihar / v deželi je rjovela vojna
    rjové :
    volkova sta rjove planila drug na drugega
    rjovèč -éča -e:
    žival je rjoveč bežala; rjoveči levi; 
prim. rjuti
SSKJ²
rjúha -e ž (ú)
1. del posteljnega perila pravokotne oblike za pokrivanje ležišča, odevanje: podvihati rjuho; pogrniti posteljo s svežo rjuho; bele rjuhe; flanelaste, platnene rjuhe; rjuha in prevleka; ekspr. imel je tolikšen vrt, da bi ga lahko z rjuho pokril zelo majhen / napenjalna rjuha rjuha z elastiko ob robovih, ki se napne, razpne čez vzmetnico
// ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: bele rjuhe snega
2. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: tožiti se za vsako rjuho zemlje
3. nar. večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: naložiti seno na rjuho / rjuha listja / nosilna rjuha; rjuha nosilnica
SSKJ²
rjúhica -e ž (ú)
manjšalnica od rjuha: zamenjati otroku rjuhico
SSKJ²
rjúti rjôvem in rjújem nedov., tudi rjovíte (ú ó, ú)
1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: bik, lev rjove / ekspr. ranjenec rjove od bolečine
// ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: narasla reka rjove; tanki rjovejo in drvijo proti okopom / bombniki rjovejo proti mestu zelo hrupno letijo
2. slabš. zelo kričati: kaj rjovete, saj vas slišimo / kaj rjoveš nad njim se jeziš, razburjaš
3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: vihar rjove / na zahodu rjove fronta; prim. rjoveti
SSKJ²
rjútje -a s (ú)
rjovenje: rjutje ranjene zveri
SSKJ²
ŕkelj ŕklja tudi rkèlj rkljà m (ŕ; ə̏ ȁ)
nar. hlod (za predelavo na žagi): voziti rklje na žago; hrastovi rklji
SSKJ²
rmán -a m (ȃ)
zdravilna rastlina s pernatimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti: rman in šentjanževka / nabirati, sušiti rman nadzemne dele rmana
// posušeni nadzemni deli te rastline: skuhati čaj iz rmana / pog. piti rman čaj iz teh delov
♦ bot. planinski rman sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških; planinski pelin; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina
SSKJ²
rmánec -nca m (ȃ)
bot. vodna rastlina s pernatimi listi in drobnimi rdečkastimi cveti, stoječimi posamič ali v socvetjih, Myriophyllum: klasasti rmanec
SSKJ²
rmánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rman: rmanovi cveti / rmanov čaj
SSKJ²
roaming -a [rôu̯ming-] m (ȏ)
uporaba mobilnega telefona zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini; (mobilno) gostovanje: visoke cene roaminga v tujini
SSKJ²
roast beef gl. rostbif
SSKJ²
rób1 -a m, mn. robôvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑)
1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele
// površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti
// skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika
2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja / narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del / hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo
// zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom
3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi
// temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove
4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini
// nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih
5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju
● ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu
♦ bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; jezikosl. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu
SSKJ²
rób2 -a m (ọ̑)
zastar. suženj: ujeti pobeglega roba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
róba -e ž (ọ́)
1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba
// izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba
2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje
3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba
SSKJ²
robáč -a m (á)
jesensko jabolko rdeče barve z izrazitimi robovi od muhe do sredine sadeža:
SSKJ²
róbača tudi robáča -e ž (ọ̄; á)
1. nar. široka srajca iz domačega platna: nositi robačo
// srajca sploh: kupiti robačo
2. nar. belokranjsko žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo2: dolga, široka robača
3. knjiž. rubaška: znan je bil po tem, da je nosil robačo / ruska robača
SSKJ²
robàn tudi robán -ána m (ȁ á; ȃ)
star. robat človek: kdo bi se pogovarjal s tem robanom
SSKJ²
robantè -éta m (ȅ ẹ́)
ekspr. kdor (rad) robanti: malo grob, a dobrosrčen robante
SSKJ²
robántenje -a s (á)
glagolnik od robantiti: zaslišati robantenje; po dolgem robantenju se je le pomiril / robantenje, da je narejeno zanič, je krivično
SSKJ²
robántiti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. izražati jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: kar naprej robanti; robantiti, ker delo ni opravljeno / robantiti na koga / vrag naj jih vzame, je robantil
    robantèč -éča -e:
    robanteč je odšel iz sobe
SSKJ²
robàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ki ima rob, robove: robati in okrogli klini; robato kamenje / robata sol
2. ki ni lepo, nežno oblikovan: robat obraz; robate roke / robat stol
● ekspr. robat glas hripav
// ekspr. neroden2, okoren: robate kretnje / robati verzi
3. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti, zlasti v govorjenju: robat, a dober človek; nekoliko robata ženska / robate besede; robate šale; robato govorjenje / robat humor / pripovedoval jim je robate zgodbe nespodobne, nedostojne
    robáto prisl.:
    robato se vede do otrok
SSKJ²
robátež -a m (ȃ)
ekspr. robat človek: kar všeč mi je ta robatež
SSKJ²
robátost -i ž (á)
lastnost, značilnost robatega: robatost predmeta / robatost njegovega jezika / moška robatost / ekspr. pripovedovati robatosti robate šale
SSKJ²
robávs -a m (ȃ) slabš.
1. robat človek: pri tem robavsu s prijaznostjo nič ne opraviš
2. neroden, neuglajen človek: po njegovem vedenju se vidi, da je robavs
3. velik, zelo močen človek: ta robavs dvigne za tri može
SSKJ²
robávsast -a -o prid. (ȃ) slabš.
1. robat, grob2: robavsast, a dober sosed
2. neroden2, neuglajen: robavsast hribovec
● ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen
SSKJ²
róbček -čka m (ọ́)
1. manjšalnica od robec: brisati si nos, oči z robčkom; bel, pisan robček / čipkast(i) robček obrobljen s čipkami; osvežilni robček vlažen, nadišavljen papirnati robček; papirnati robček
2. manjšalnica od rob1: robček se trga
3. obl. prešita guba za okras: narediti robčke na bluzi
SSKJ²
róbec -bca m (ọ́)
1. manjši kos blaga kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu: potegniti robec iz žepa; usekniti se v robec; brisati se z robcem; batisten, bombažen robec; bel, pisan robec / moški, ženski robci; papirnati robci / okrasni robec / žepni robec
2. nar. ruta1: dati robec na glavo; svilen robec / ogrnila se je z volnenim robcem ogrinjalko / naglavni robec
♦ zool. veliki robec v plitvem morju živeča ploščata riba z očmi na levi strani telesa, Scophthalmus maximus
SSKJ²
róbek -bka m (ọ̑)
manjšalnica od rob1: obleka z belim robkom na ovratniku
SSKJ²
róbelj -blja m (ọ́)
num. skupna teža jedra in primesi novca; surova teža
SSKJ²
róben -bna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rob1: robna dolžina / robni okraski; pravilno prišita robna čipka
● knjiž. robne stroke manj pomembne; knjiž. robna mera česa skrajna
♦ adm. robni pas nepopisani del lista na začetku in na koncu vrstice; alp. robna zev zev med snegom in skalovjem ob straneh snežišča; geogr. robna morena nasutina ob straneh ledenika; geom. robna točka točka na robu; obrt. robni vbod vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje; ometica
SSKJ²
róber -ja in -bra m (ọ́)
pri bridgeu in whistu določeno število partij: odigrati dva roberja
SSKJ²
robévnica -e ž (ẹ̑)
nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico
SSKJ²
robíca -e ž (í)
nav. mn., knjiž. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa1: ruta z dolgimi robicami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
robícelj -clja tudi -na [robicəlj] m (í)
nar. robič, izboklina: doseči robicelj v skalnati steni / travniki so bili neravni, polni robicljev
// grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel
SSKJ²
robìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od rob1: iskati zajedo ali robič za oporo / stati na robiču nad globino
SSKJ²
robíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od rob1: žival je smuknila čez robiček
SSKJ²
robída -e ž (í)
trnata grmičasta rastlina z užitnimi črnimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih: cveti robide; poganjki na robidi
♦ bot. skalna robida pri kateri imajo pokončni poganjki rdeče plodove, Rubus saxatilis
// robidovje: iztrebiti robido; z robido in grmovjem poraščena jasa
SSKJ²
robíden -dna -o prid. (ȋ)
robidov: robidno listje
SSKJ²
robídje -a s (ȋ)
robidovo grmičevje: z robidjem poraslo pobočje
SSKJ²
robídji -a -e prid. (ȋ)
zastar. robidov: robidji trn
SSKJ²
robídnica -e ž (ȋ)
jagoda robide: nabirati robidnice; bonbon v obliki robidnice; sok iz robidnic
// robida: zelo polne robidnice / z robidnicami obraščena stena z robidovjem
♦ les. dvoročna žaga s trikotnimi zobmi
SSKJ²
robídničen -čna -o (ȋ)
pridevnik od robidnica: robidnični sok
SSKJ²
robídov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na robido ali robidnico: robidovo grmičevje / robidov čaj / robidov sok
SSKJ²
robídovec -vca m (í)
robidov sok: piti robidovec
SSKJ²
robídovje -a s (í)
robidovo grmičevje: na poseki raste robidovje; bodeče robidovje; malinje in robidovje / hoditi po robidovju po svetu, poraslem z robidovjem
SSKJ²
róbija -e ž (ọ́)
pravn., v stari Jugoslaviji najhujša prostostna kazen: obsoditi na robijo zaradi revolucionarne dejavnosti; šestletna robija / odpeljati na robijo; biti na robiji
● knjiž. večji del življenja je preživel po robijah zaporih, ječah
SSKJ²
robijáš -a m (á)
1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov
2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora
SSKJ²
robílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na robljenje: robilne priprave
♦ les. robilna žaga robilnik; teh. robilni stroj
SSKJ²
robílnica -e ž (ȋ)
gozd. težka sekira za podiranje drevja: robilnica in plankača
SSKJ²
robílnik -a m (ȋ)
les. krožna žaga za robljenje lesa: robilnik in čelilnik
♦ teh. stroj ali priprava za robljenje pločevine
SSKJ²
robínija -e ž (í)
bot. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, Robinia pseudoacacia: robinija že cvete; grmi robinije in rešeljike
SSKJ²
robínijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na robinijo: robinijevo cvetje / robinijev gozd
SSKJ²
róbinja -e ž (ọ̑)
zastar. sužnja: kupiti robinjo
● zastar. sin hlapca in robinje služkinje, dekle
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
robinzonáda -e ž (ȃ)
literarno delo iz življenja daleč od civilizacije živečih ljudi, zlasti brodolomcev: brati robinzonade
● ekspr. pripovedoval je o svoji robinzonadi svojem življenju daleč od civilizacije; publ. utopičnost robinzonade izoliranega individualnega gospodarjenja
SSKJ²
róbinzonski -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. tak kot pri Defoejevem Robinzonu: njihovo robinzonsko življenje
SSKJ²
róbinzonstvo -a s (ọ̑)
ekspr. življenje daleč od civilizacije: minilo je več tednov njihovega robinzonstva
SSKJ²
robíti in róbiti -im nedov. (ī ọ́)
1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami
2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice
3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki
4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh
● pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekati
♦ les. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino
    robíti se in róbiti se knjiž.
    odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih
    róbljen -a -o:
    s čipkami robljen prt; robljene deske
SSKJ²
robkáč -a m (á)
agr. robkalnik: izdelovati robkače
SSKJ²
robkálnik -a m (ȃ)
agr. stroj ali priprava za robkanje: robkalnik za koruzo / stresti grozdje v robkalnik
SSKJ²
róbkanje -a s (ọ̑)
glagolnik od robkati: robkanje koruze / robkanje grozdja
SSKJ²
róbkati -am nedov. (ọ̑)
1. odstranjevati zrna s storža: robkati koruzo / ptice so robkale suhe sončnice
● nar. robkati kamenčke iz zidu luščiti; nar. robkati z nožem po mizi dolbsti, vrezovati
2. agr. pecljati: robkati grozdje
SSKJ²
róbljenje -a s (ọ́)
glagolnik od robiti: ročno robljenje; robljenje kril / šivalni stroj za robljenje / zavirati z robljenjem / robljenje pločevine
SSKJ²
robníca -e ž (í)
1. les. lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve; zaključna letev: robnica zidne obloge
♦ navt. lesena letev, ki utrjuje, povišuje ali zaključuje vrh boka pri čolnu
2. teh. zobčasta letev pri pisalnem stroju, na kateri sta nameščena robnika:
SSKJ²
robníčiti -im nedov. (í ȋ)
šport. pritrjevati robnike (pri smučeh): robničiti smuči
SSKJ²
robník -a m (í)
1. podolgovat kos materiala, s katerim se zaključi rob česa: zavarovati pločnik z robniki; betonski, kovinski, lesen robnik; krivi, ravni robniki; robnik ob cvetlični gredi; s kamnitim robnikom obrobljen grob
// šport. pas, navadno kovinski, na robu drsne ploskve smuči: smuči z robniki / spodnji, zgornji robniki / kovinski robniki
2. teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa dolžina vrstice: naravnati robnike / končni s katerim se določi desni, začetni robnik s katerim se določi levi rob na listu
♦ gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča; rampa; obrt. priprava za zaznamovanje dolžine obleke pri pomerjanju
SSKJ²
robót -a m (ọ̑)
1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela: konstruirati robota; uporaba robotov v avtomobilski industriji; robot v podobi človeka; dela, ravna kot robot / industrijski robot
2. slabš. kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: biti misleč človek, ne robot; uniformirani roboti fašizma; človek robot
SSKJ²
robóta -e ž (ọ̑) star.
1. tlaka: opravljati roboto; iti na roboto, v roboto
● občinska robota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
2. težko delo, garanje: robota v rudniku jih je izčrpala
SSKJ²
robótati -am nedov. (ọ̑) star.
1. opravljati tlako: robotati so morali tri dni v tednu
2. težko delati, garati: vse dni robota na polju; robota kot (črna) živina
● star. predniki so stoletja robotali tujcem jim bili podrejeni, bili od njih odvisni
SSKJ²
robóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na roboto: robotni dnevi
♦ zgod. robotni patent v fevdalizmu zakon, s katerim je bila leta 1778 za Štajersko in Koroško, leta 1782 pa za Kranjsko določena največja dovoljena tlaka glede na velikost posestva
SSKJ²
robótik -a m (ọ́)
strokovnjak za robotiko: državno tekmovanje robotikov; elektrotehnik, računalničar in robotik / Društvo robotikov Slovenije
SSKJ²
robótika -e ž (ọ́)
veda o robotih in njihovi uporabi: razvoj robotike / zakoni robotike
SSKJ²
robotizácija -e ž (á)
1. uvedba, uvajanje robotov, opremljanje z roboti: robotizacija proizvodnje; z robotizacijo lakiranja zmanjšati porabo lakov; avtomatizacija in robotizacija
2. ekspr. navajanje na ravnanje, delanje po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: robotizacija človeka
SSKJ²
robotizíran -a -o prid. (ȋ)
ki deluje s pomočjo vgrajenega robota: robotizirani menjalnik; robotizirana naprava, sonda; robotizirano vozilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
robotizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uvesti robote, opremiti z roboti: robotizirati proizvodnjo avtomobilov
2. slabš. narediti, da kdo ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: robotizirati človeka
SSKJ²
robótnik -a m (ọ̑)
star. tlačan: izkoriščani robotniki
SSKJ²
robótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na robote: robotski mehanizem; robotsko ohišje / brati robotske zgodbe / to ni človeško, ampak robotsko ravnanje
SSKJ²
robováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. biti suženj: roboval je, dokler ga niso osvobodili / svobodni ljudje nočejo robovati; robovati tujcem služiti
SSKJ²
robôvje -a s (ȏ)
star. več robov, robovi: robovje pohištva / kositi travo po robovju / robovje prostranega gozda obrobje
SSKJ²
róbski -a -o prid. (ọ̑)
zastar. suženjski: robsko življenje
SSKJ²
róbstvo -a s (ọ̑)
zastar. suženjstvo: odprava robstva / imeti narode v robstvu
SSKJ²
robústen -tna -o prid., robústnejši (ȗ)
1. ki zaradi izredne telesne razvitosti deluje nerodno, okorno: robusten moški; z leti je postal robustnejši / samice so manj robustne od samcev / robustno telo
// ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne deluje estetsko: robusten fotelj; robustno ogrodje; robustna vozila / izdelava je preveč robustna
2. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti: bil je nekoliko robusten; robustno dekle / biti robustne narave
// ki ne vsebuje, izraža rahločutnosti, obzirnosti: robustno ravnanje / robusten glas / na sebi ima nekaj zdravega, robustnega
    robústno prisl.:
    robustno izdelan avtomobil
SSKJ²
robústnež -a m (ȗ)
ekspr. robusten človek: ta robustnež zaleže za deset mož
SSKJ²
robústnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost robustnega: kljub robustnosti je lokomotiva zelo hitra / njegove robustnosti so že vajeni
SSKJ²
rock in rók -a [rók] m (ọ̑)
1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu: poslušati rock; stili rocka
2. pog. rock and roll: plesati rock; rock in twist; v prid. rabi: rock glasba, plošča; rock skupina skupina, ki igra rock glasbo
SSKJ²
rockabilly -ja [rokabíli] m (ȋ)
zgodnja oblika rock and rolla z močnim vplivom country glasbe, z začetkom v 50. letih 20. stoletja: ni bilo v navadi, da bi se v rockabillyju pojavljal klavir
// kdor izvaja tako glasbo: nastop divjih rockabillyjev
// kdor se navdušuje za tako glasbo: pod odrom se razvnelo nekaj rockabillyjev; v prid. rabi: rockabilly koncert, večer; rockabilly glasba; rockabilly pričeska, frizura; rockabilly skupina, zasedba
SSKJ²
rockabillyjevski -a -o [rokabílijeu̯ski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na rockabilly: rockabillyjevska glasba
SSKJ²
rock and roll rock and rolla [rókən(d)ról] m (ọ̑, ọ̑)
živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati rock and roll; rock and roll in bugivugi
// skladba za ta ples: zaigrati rock and roll
SSKJ²
rocker ipd. gl. roker ipd.
SSKJ²
rockovski gl. rokovski
SSKJ²
ròč rôča m (ȍ ó)
1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti jerbas za roč; roč skodelice / nasaditi metlo na dolg roč držaj
2. nar. gorenjsko obroč (iz zvitih vej): pritrditi late v plotu z roči; smrekovi roči
● nar. gorenjsko roč klobas venec
SSKJ²
róča tudi rôča -e ž (ọ́; ó)
nar. ročaj, roč: prijeti vrč za ročo / roča sablje
SSKJ²
ročáj -a m (ȃ)
1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja / zabosti nož v kaj do ročaja
2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / brv brez ročajev držajev
● udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
♦ šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke
SSKJ²
rôček -čka m (ō)
manjšalnica od roč: skodelica z oškrbljenim ročkom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
róčen1 tudi rôčen -čna -o prid., róčnejši tudi rôčnejši (ọ̄; ō)
star. spreten, pripraven1: fant je ročen; ženska je ročna za šivanje, v šivanju
// hiter, uren2: ročna veverica
    róčno tudi rôčno
    1. prislov od ročen: hitro in ročno je vse opravil; fant je ročno splezal v vrh češnje
    2. takoj, brž: ročno odgovoriti na vprašanje; vzel je pismo in ga ročno odprl
SSKJ²
rôčen2 -čna -o prid. (ō)
nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice; ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna
♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek
    rôčno prisl.:
    ročno delati, prati; sam.:, pog. potegniti ročno ročno zavoro
SSKJ²
ročíca -e ž (í)
1. manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav
2. podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica
// tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica
// podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica
3. nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu
4. agr. vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili
● knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke
♦ avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice
SSKJ²
ročíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ročico: ročični držaj / ročični pogon / ročična gred gred, na kateri je ročica
♦ teh. ročični mehanizem mehanizem, katerega glavna sestavna dela sta ročica in ojnica; ročična stiskalnica stiskalnica z ročičnim mehanizmom
SSKJ²
ročín -a m (ȋ)
zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin
SSKJ²
rôčka1 -e ž (ȏ)
1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna ročka
// vrču podobna posoda: prinesti umivalnik in ročko s toplo vodo; natočiti pivo v ročko v vrček / spili so ročko jabolčnika
2. ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti kurilno olje v ročko
♦ šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih
SSKJ²
rôčka2 -e ž (ó)
zastar. ročica, rokica: držati otroka za ročko / njene mehke ročke
● ročka lajne ročica
♦ teh. dolg vzvod pri pisalnem stroju za obračanje valja in premikanje voza na desno
SSKJ²
róčka3 in rôčka -e ž (ọ́; ó)
majhen ročaj, roč: ročka vrča ga je rezala v roko / predali s kovinskimi ročkami
SSKJ²
rôčkanje -a s (ȏ)
šport. premikanje na telovadnem orodju s preprijemanjem: ročkanje na bradlji, drogu; kolebanje in ročkanje
SSKJ²
rôčkica -e ž (ȏ)
ekspr. manjšalnica od ročka, posoda: naliti žganje v ročkico
SSKJ²
ročník -a m (í)
nar. držaj, ročaj: ročnik se je zlomil; kladivo se je snelo z ročnika; ročnik lopate, sekire; ročnik meča, noža
● knjiž. položila je roke na ročnik naslanjača na naslonjalo za roke; star. vtakniti pero v ročnik v držalo
♦ teh. okrogel kovinski nastavek na koncu gasilne cevi, s katerim se uravnava iztok gasilnih sredstev
SSKJ²
róčnost tudi rôčnost -i ž (ọ̄; ō)
star. spretnost, pripravnost: občudovati ročnost koga; pokazati ročnost v krojenju; skrbeti za razvijanje otrokove ročnosti / vsako delo opravi z veliko ročnostjo zelo spretno / z veliko ročnostjo je skočil čez ograjo
SSKJ²
ród1 -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodôvi (ọ̑)
1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu
2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani
// ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu
3. značilnost glede na prednike
a) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod
b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod; materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet
c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod; biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega
4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega; igralec starejšega rodu; mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini
// ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno
// čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu
5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati se za dom in rod
6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše; tam prebiva srečen rod
// z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga
7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi; v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske
8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju; znaki rodu
● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk
♦ agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom
SSKJ²
ród2 -a -o prid. (ọ̑ ọ́) nar.
1. nemasten, pust2: rodo meso / rodi žganci nezabeljeni
2. nerodoviten, slab: roda zemlja
● nar. kruh je bil preveč rod suh, trd; star. roda koža na rokah hrapava, raskava
SSKJ²
rodbína -e ž (í)
1. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi: njihova rodbina je že stara; ta bolezen je pogosta v njeni rodbini; zadnji potomec plemenite rodbine; član rodbine / obiskal je vso rodbino
2. zastar. družina: v ta kraj se je preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati rodbino
SSKJ²
rodbínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rodbino: rodbinsko premoženje / rodbinska grobnica / rodbinski grb; rodbinsko ime priimek / rodbinski oče
♦ pravn. rodbinsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med družinskimi člani
SSKJ²
rodbínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā)
nanašajoč se na rodbinsko pravo: rodbinskopravno razmerje
SSKJ²
róden1 -dna -o prid. (ọ̄)
1. ekspr. domač, rojsten: zapustiti rodni kraj; opisovati rodno mesto / rodna dežela
2. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na krvno sorodnost; pravi: nima rodne sestre; skrbel je zanj kot rodni oče / rodnega brata je izdal lastnega; niti rodni otroci bi ji ne mogli tako streči
● vznes. zapustiti rodno grudo domači kraj, domovino; ekspr. spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil
SSKJ²
rôden2 -dna -o prid. (ó)
1. ki rodi, daje plodove, sadeže: rodni grmi črnega ribeza; nekateri trsi so še rodni; nega mladega rodnega drevja
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: kultivirati svet in ga delati rodnega; povečati rodne površine
// ki dobro obrodi: rodne sorte jablan
3. knjiž. sposoben (o)ploditve; ploden1: rodna ženska; upajo, da jih bo zdravilo naredilo rodne / rodne sposobnosti
● nar. rodna letina bogata, obilna
♦ agr. rodni les poganjek ali vejica s cvetnimi brsti; rodna mladika; rodno leto leto, v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; anat. rodne žleze spolne žleze; med. rodna doba ženske
SSKJ²
ródeo tudi rodéo -a m (ọ̑; ẹ̑)
v ameriškem okolju javna prireditev, pri kateri jahači kažejo zlasti spretnost pri obvladovanju divjih konj, bikov: prirediti rodeo; v prid. rabi: rodeo tekmovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ródij -a m (ọ́)
kem. redka, trda žlahtna kovina bele barve, element Rh: uporaba rodija v elektrotehniki; rodij in platina
SSKJ²
rodílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na roditev, rojevanje: porodnišnica kot rodilna ustanova / ekspr. zemlji se je vrnila njena rodilna moč rodovitnost
SSKJ²
rodílnik -a m (ȋ)
jezikosl. drugi sklon: postaviti samostalnik v rodilnik; predmet v rodilniku / delni rodilnik ki izraža del česa; kakovostni, svojilni rodilnik
SSKJ²
rodílniški -a -o (ȋ)
pridevnik od rodilnik: rodilniška končnica
SSKJ²
rodílo -a s (í)
nav. mn., biol. spolni organ, ki je udeležen pri razvoju plodu in porodu: vnetje rodil; rodila in plodila
SSKJ²
ródina -e ž (ọ̑)
knjiž. domača zemlja, domačija: Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo, moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo (O. Župančič)
SSKJ²
rodíšče -a s (í) zastar.
1. rojstni kraj: rad se vrača v svoje rodišče
2. vir1, izvor: odprta gnojišča so rodišča nalezljivih bolezni
SSKJ²
rodítelj -a m (ȋ)
1. mn. in dv., knjiž. starši: biti hvaležen svojim roditeljem; umrla sta mu oba roditelja / nagrajeni pes je prevzel dobre lastnosti roditeljev
2. knjiž. moški v odnosu do svojega otroka; oče: sin ni poznal svojega roditelja; nezaupanje do roditelja
3. biol. moški ali ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi roditeljev
SSKJ²
rodíteljica -e ž (ȋ)
ženska, ki rodi, rojeva otroke: v taki družbi je ženska pomenila le roditeljico
● knjiž. spoštoval je svojo roditeljico mater
// (živalska) samica, ki rodi mladiče: krave roditeljice
SSKJ²
rodíteljski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. starševski: roditeljske pravice, skrbi
♦ biol. roditeljski par moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju; roditeljska generacija začetna generacija pri križanju; šol. roditeljski sestanek sestanek staršev z učiteljem, navadno razrednikom
SSKJ²
rodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od roditi: naloga žene je bila roditev / z obrezovanjem pripraviti veje za roditev
SSKJ²
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í)
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
    // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
    // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
    // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
    ●     ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e:
    rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o
    1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
    ●     ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
SSKJ²
rodníca -e ž (í)
knjiž. roditeljica: posvečati več skrbi ženski kot rodnici / srečna rodnica z otrokom mati
SSKJ²
rodník -a m (í)
knjiž. oče, roditelj: zdrav rodnik
SSKJ²
rôdnja -e ž (ó)
knjiž. roditev, rojevanje: namen zakona ni le rodnja otrok
SSKJ²
rôdnost -i ž (ó)
1. sposobnost, da kaj rodi, daje plodove, sadeže: povečati rodnost trte; začetek rodnosti nasada
♦ agr. izmenična rodnost vsako drugo, tretje leto
// rodovitnost, plodnost: rodnost njiv
2. število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev; nataliteta: rodnost narašča, pada; rodnost in smrtnost
SSKJ²
ródnosten -tna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na rodnost: spreminjanje rodnostnih vzorcev; rodnostna raziskava; rodnostno obnašanje, vedenje / rodnostna suša nizka rodnost
SSKJ²
rododéndron -a m (ẹ̑)
alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti: z rododendronom poraščeno pobočje; cvet, vejica rododendrona
♦ vrtn. okrasni grm z raznobarvnimi cveti v socvetju, Rhododendron
SSKJ²
rododéndronov -a -o (ẹ̑)
pridevnik od rododendron: rododendronov cvet
SSKJ²
rodoljúb -a m (ȗ)
kdor ljubi (svoj) narod, domovino: okupator je preganjal rodoljube; biti iskren rodoljub; to društvo so ustanovili slovenski rodoljubi; rodoljubi na Koroškem
● šalj. vidi se mu, da je rodoljub z dežele podeželan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rodoljúbar -ja m (ȗ)
slabš. rodoljub, zlasti navidezni: on ni bil rodoljubar ali cenen demagog
SSKJ²
rodoljúbarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na rodoljubarje ali rodoljubarstvo: rodoljubarsko govoričenje, samozadovoljstvo / rodoljubarsko ozračje v društvu
SSKJ²
rodoljúbarstvo -a s (ȗ)
nav. slabš. rodoljubje, zlasti navidezno: satira na rodoljubarstvo; rodoljubarstvo in frazerstvo
SSKJ²
rodoljúben -bna -o prid. (ú ū)
nanašajoč se na rodoljube ali rodoljubje: klub je ustanovila skupina rodoljubnih izobražencev / to je tvoja rodoljubna dolžnost; rodoljubne fraze v govoru
♦ lit. rodoljubna budnica
SSKJ²
rodoljúbje -a s (ȗ)
ljubezen do (svojega) naroda, domovine: tako ravnanje izvira iz njegovega rodoljubja / vzgajati mladino v rodoljubju
SSKJ²
rodoljúbka -e ž (ȗ)
ženska, ki ljubi (svoj) narod, domovino: slovenske rodoljubke
SSKJ²
rodoljúbnost -i ž (ú)
rodoljubje: prava rodoljubnost
SSKJ²
ródom prisl. (ọ̑)
zastar. po rodu: njen mož je rodom Čeh
SSKJ²
rodomòr -ôra m (ȍ ó)
knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin; genocid: upreti se rodomoru / narod je bil obsojen na rodomor
SSKJ²
rodopís -a m (ȋ)
zastar. rodovnik: rodopis vladarske rodbine
SSKJ²
rodoskrúnstvo -a s (ȗ)
knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo
SSKJ²
rodoslôvec -vca m (ȏ)
genealog: zgodovinarji in rodoslovci
SSKJ²
rodoslôven -vna -o prid. (ȏ)
genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo
SSKJ²
rodoslôvje -a s (ȏ)
izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga
// veda o tem: dognanja rodoslovja
SSKJ²
rodôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba
♦ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden
SSKJ²
rodovína -e ž (í) star.
1. rodbina: to je stara rodovina; biti začetnik rodovine / vsa rodovina mu brani
● zastar. bil je samski, brez rodovine družine
2. rod1: pozabila je svojo grofovsko rodovino in se poročila s trgovcem; biti plemiške rodovine / ta bolezen je pri njih v rodovini
SSKJ²
rodovínski -a -o prid. (ȋ)
star. rodbinski: rodovinsko posestvo / rodovinsko ime priimek
SSKJ²
rodovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. rodoviten: rodovito polje
SSKJ²
rodovíten -tna -o prid., rodovítnejši (ī)
1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje
♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi
2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo rodovitno drevo / ekspr. rodovitno leto leto, v katerem vse dobro obrodi
3. sposoben imeti veliko potomcev: rodovitna matica; rodovitna ženska / ekspr. rodoviten zakon
● ekspr. rodoviten pisatelj plodovit; star. rodovitne in jalove samice plodne; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh
SSKJ²
rodovítnost -i ž (ī)
lastnost, značilnost rodovitnega: rodovitnost zemlje / rodovitnost vinske trte / star. velika rodovitnost rib plodnost / v mnogoboštvu boginja rodovitnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rodôvnik -a m (ȏ)
1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine
● knjiž., ekspr. zanimati se za nevestin rodovnik rod
2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom
// dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik
3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst
SSKJ²
rodôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na rodovnik: rodovniški podatki / rodovniško ime kobile, krave / rodovniški psi
♦ agr. rodovniška knjiga knjiga, v katero se vpisujejo plemenske živali s podatki o lastnostih, prednikih in potomcih
SSKJ²
róg -a stil. -á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogôvi stil. rógi, tož. mn. rogôve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogôva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑)
1. roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali: žival ima, odvrže rogove; kozel je nastavljal rogove in se pripravljal na trk; krava ga je sunila z rogom; gamsov, volovski rog; poln, votel rog; raven, zavit rog; konica roga; čevlji so trdi kakor rog; bila je tema kakor v rogu zelo; fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo / bik ga je nabodel, nasadil na rogove
// ta izrastek ali temu podobna priprava kot posoda: napolniti rog z medico / pivski rog; rog za smodnik; kip boginje z rogom izobilja s sadjem in cvetjem napolnjenim rogom kot simbolom izobilja, bogastva
// temu podobna zvočna signalna priprava: rog doni, ekspr. poje; trobiti na rog, v rog; zamolkel glas roga / pastir si je naredil rog iz lubja / slišati rog glas roga / bojni rog; lovski rog; poštni rog nekdaj priprava, s katero voznik poštne kočije naznani prihod pošte
// kar je temu podobno sploh: rogova polmeseca / zastar. peči rogove rogljiče; ekspr. himalajski rogovi zelo koničasti vrhovi; ekspr. peljati kolo za rogove za balanco
2. glasb. trobilo s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati rog / angleški rog; krilni rog krilovka; lovski rog nekdaj kovinski glasbeni instrument s krožno zavito cevjo brez ventilov
● ekspr. na čelu ima rog od udarca buško; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; ekspr. žena mu je nasadila, nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. polž pokaže roge tipalnice; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; publ. afriški rog Somalija in del Etiopije; nar. koruzni rogi storži; rog kopita roževina
♦ anat. rog sivine vsak od štirih podaljšanih delov sivine; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale
SSKJ²
rogáč -a m (á)
1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico
2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača
3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot rogač / tristo rogačev / za moža ima pravega rogača / naj me rogač vzame, če ni res; vse je šlo k rogaču
4. nar. po obrezovanju preostali del mladike z dvema do tremi očesi; kratki reznik: poganjki iz rogača / obrezati trto na rogač
● slabš. pomilovati rogača prevaranega (zakonskega) moža
SSKJ²
rogáča -e ž (á)
ekspr. žival z rogovi, navadno koza: pasti rogačo
SSKJ²
rogáčast -a -o prid. (á)
ekspr. rogat: rogačasta žival / kot vzklik hudič rogačasti
SSKJ²
rogáček -čka m (á)
manjšalnica od rogač: rogaček ga je uščipnil / na jasi se pase rogaček / sam rogaček mu pomaga
SSKJ²
rogáčka -e ž (ȃ)
ekspr. žival z rogovi, navadno koza: deček je sam skrbel za rogačko
SSKJ²
rogačkáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. dolenjsko koracati, capljati: otrok rogačka za materjo
SSKJ²
róganje -a s (ọ̄)
glagolnik od rogati se: s tem dejanjem se je izpostavil brezsrčnemu roganju / v njenem glasu je bilo roganje / tako ravnanje je roganje samemu sebi
SSKJ²
rógar -ja m (ọ̑)
nav. mn., zool. sesalci, ki imajo dva zakrnela in dva razvita prsta ter votle rogove; govedo
SSKJ²
rogáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Rogatec ali Rogaško Slatino: rogaški grad / rogaški vrelci / rogaška slatina; sam.:, pog. prosim dva deci rogaške dva decilitra rogaške slatine
SSKJ²
rogàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima rogove: rogate živali / čreda rogate živine goved / kot vzklik tristo rogatih hudičev
// ki ima velike rogove: rogat vol
● knjiž. rogati mož prevarani (zakonski) mož; ekspr. rogata gora gora z zelo koničastimi vrhovi; preg. nevesta bogata je rada rogata bogata nevesta je navadno oblastna, prevzetna
♦ bot. rogata vijolica samorasla ali vrtna rastlina z velikimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo, Viola cornuta; sam.:, evfem. zapisal se je rogatemu hudiču / kot vzklik tristo rogatih
SSKJ²
rogátec -tca m (ȃ)
1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev
2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec
SSKJ²
rogatín -a m (ȋ) knjiž.
1. oblasten, prevzeten človek: poročila se je z vaškim rogatinom / bogatin rogatin
2. prevarani (zakonski) mož: tolažiti rogatina
SSKJ²
rógati se -am se nedov. (ọ̄)
zelo očitno, grobo izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: rogata se drug drugemu; ti si pa res junak, se mu je rogal; zaničljivo se rogati; ekspr. rogati se komu v brk, v obraz predrzno, nesramno / rogala se je njegovemu vprašanju
// ekspr. imeti negativen, odklonilen odnos do česa: zdaj se rogam graji in hvali; s takim ravnanjem se roga svojim obljubam
● knjiž. to dejanje se roga zdravemu razumu ni premišljeno, razsodno
    rogáje se :
    odvrnil se je od njih, rogaje se njihovim napakam
    rogajóč se -a -e:
    srepo je gledala v rogajočega se človeka; rogajoče se besede
SSKJ²
rôgelj -glja m (ó)
1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji
// nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s trdimi roglji / zvezda s petimi roglji kraki
2. rog, zlasti gamsov, srnjakov: gams z lepimi roglji / nož, nasajen na srnjakov rogelj
3. nar. ogel (tekstilnega izdelka): rogelj plenice / imeti denar zavezan v roglju rute
● nar. koroško kazati roglje kazati osle; ekspr. gorski roglji zelo koničasti vrhovi; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik
♦ bot. rogelj del pernato deljenega lista; glasb. roglja glasbenih vilic; navt. rogelj del jadra, kjer se stikata dva njegova robova; teh. rogelj vsak od delov veznega elementa
SSKJ²
rogín -a m (ȋ)
knjiž. žival z velikimi rogovi, navadno vol: napreči rogina / ustreliti lepega rogina jelena, srnjaka
SSKJ²
róglja in rôglja -e ž (ọ̑; ō)
1. zastar. rogelj: odlomiti rogljo pri vilah
2. nar. vrh tanjšega debla z vejama, prisekanima v obliki črke V, ki se uporablja za sušenje krme: sušiti deteljo na rogljah
3. mn., nar. belokranjsko senene vile: nakladati seno z rogljami
SSKJ²
rogljáč -a m (á)
nar. vzhodno orodje z rogljema za obdelovanje vinograda: kopati z rogljačem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rôgljast -a -o prid. (ó)
1. ki ima roglje: rogljasto orodje / ekspr. rogljasta gora
2. podoben roglju: rogljast izrastek
SSKJ²
rogljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima roglje: rastlina z rogljatimi plodovi / rogljato pokrivalo / ekspr. vrhovi gor so bili ostri, rogljati
● zastar. peljati se po rogljati poti kamniti, grudasti
SSKJ²
rogljìč -íča m (ȉ í)
1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike: jesti rogljič; žemlje in rogljiči / mlečni rogljič
// pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: peči rogljiče / orehovi, smetanovi rogljiči
● pesn. zlati rogljič na nebu lunin srp
2. manjšalnica od rogelj: rogljiči vilic
SSKJ²
rogljíčar -ja m (ȋ)
agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev; kifeljčar: kopati, saditi rogljičar
SSKJ²
rogljíčast -a -o prid. (í)
podoben rogljiču: rogljičasti gomolji / rogljičasta oblika
SSKJ²
rogljíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od rogljič: oblikovati rogljičke; žemlje in rogljički / orehovi, sirovi rogljički; francoski rogljiček iz kvašenega maslenega listnatega testa / rogljički pri vilicah / ekspr. znamki ne sme manjkati noben rogljiček zobec
● knjiž. v roki sta držala vsak svoj rogljiček sladoleda kornet
♦ obrt. koničasta prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke
SSKJ²
rogljíčenje -a s (ī)
glagolnik od rogljičiti: stroj za rogljičenje / rogljičenje delov predala
SSKJ²
rogljíčiti -im nedov. (í ȋ)
teh. izrezovati roglje pri veznem elementu: rogljičiti deske
// vezati z roglji: rogljičiti predal
    rogljíčen -a -o:
    rogljičena vez
SSKJ²
rogobóren -rna -o prid. (ọ̄)
zastar. bojevit, napadalen: rogoboren človek / rogoboren spis
SSKJ²
rogolíčnik -a m (ȋ)
petr. roženec: skladi rogoličnika
SSKJ²
rogolíst -a m (ȋ)
bot. vodna rastlina z vilastimi listi v vretencih in posameznimi moškimi in ženskimi cveti, Ceratophyllum: mehki, navadni rogolist
SSKJ²
rogonósec -sca m (ọ̑)
ekspr. prevarani (zakonski) mož: biti rogonosec; pomilovati rogonosce / namišljeni rogonosec
SSKJ²
rogonôsen -sna -o prid. (ó ō)
ekspr. prevaran: rogonosen mož
SSKJ²
rogováča -e ž (á)
min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino, glinico, alkalnimi snovmi: zrna rogovače
SSKJ²
rogováčnik -a m (ȃ)
petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov; amfibolit
SSKJ²
rogovíla -e ž (í)
1. v dva ali več krakov razraslo deblo, veja: odžagati rogovilo; hrastova rogovila / sedeti v rogovili bukve / podpreti z rogovilo / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
// nav. ekspr. kar je temu podobno: kost se razcepi v rogovilo / delal je čirečare in rogovile po papirju / rogovila ceste razcep
2. nar. mesto med nogami; korak: stati do rogovile v snegu
3. ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj ste mi poslali to rogovilo / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta
SSKJ²
rogovílar -ja m (ȋ)
ekspr. jelen: ustrelil je samotnega rogovilarja
♦ vrtn. parkovno drevo z rogovilastimi vejami in velikimi pernatimi listi, Gymnocladus dioecus
SSKJ²
rogovílast -a -o prid. (í)
1. ki ima rogovilo, rogovile: rogovilasto deblo / rogovilast hrast / rogovilasta opora
2. ekspr. zelo velik in okoren: rogovilast človek / rogovilaste roke / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta
3. ekspr. razgrajaški, uporen: rogovilast in zadirčen fant
    rogovílasto prisl.:
    rogovilasto rasti
SSKJ²
rogovílček -čka m (ȋ)
bot., navadno v zvezi drobnocvetni rogovilček rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti, Galinsoga parviflora:
SSKJ²
rogovílež -a m (ȋ)
ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu
● ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rogovílica -e ž (í)
manjšalnica od rogovila: odrezati rogovilico za fračo / podpreti z rogovilico
● nar. dolenjsko pokazati komu rogovilice iztegniti roko z razprtim kazalcem in sredincem proti komu v znamenje izzivanja
SSKJ²
rogovíliti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi
2. povzročati hrup, nemir
a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili rogoviliti po stanovanju hoditi; dva dni je rogovilil po mestu
b) zlasti z vedenjem: pijanci so rogovilili pozno v noč; če so otroci preveč rogovilili, jih je ded oštel
// upirati se, nasprotovati: na sejah rogovilijo; rogoviliti proti vladi / uporniki so spet začeli rogoviliti
// jeziti se, razburjati se: to bo oče rogovilil, ko bo izvedel / ne ljubi se ji več rogoviliti, ker ni uspeha
● ekspr. pri hiši rogovili že pet otrok je; ekspr. kaj spet rogoviliš s tem vprašanjem ga načenjaš, obravnavaš; ekspr. mati že rogovili po peči kuri v peči
SSKJ²
rogovílje -a s (ȋ)
več rogovil, rogovile: rogovilje štrli; golo rogovilje / rogovilje vej
SSKJ²
rogovíljenje -a s (ī)
glagolnik od rogoviliti: rogoviljenje z rokami / poslušati rogoviljenje strank po stopnišču / rogoviljenje mladine po vasi; vpitje in rogoviljenje / odgovoriti na rogoviljenje študentov
SSKJ²
rogovílo -a s (í)
ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj bi s takim rogovilom
SSKJ²
rogovína -e ž (í)
roževina: obrezati rogovino na parkljih / okviri očal iz rogovine
SSKJ²
rogôvje -a s (ȏ)
koščena, zlasti razčlenjena izrastka na glavi nekaterih živali: jelenu odpade rogovje; najlepša rogovja so pritrdili na steno; jelenovo, srnjakovo rogovje; lopatasto rogovje losa / kup odpadlega rogovja rogov
♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
SSKJ²
rôgoz tudi rogóz -óza m (ó ọ́; ọ̑)
močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem: listi rogoza / z rogozom poraščeno močvirje / izdelki iz rogoza rogozovine
SSKJ²
rogóza -e ž (ọ́)
nar. rogoz: rogoza ob ribniku
SSKJ²
rogózast -a -o prid. (ọ̄)
ki je iz rogozovine: rogozasta preproga
SSKJ²
rogózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem
SSKJ²
rogozína -e ž (í)
zastar. rogozovina: predpražnik iz rogozine
SSKJ²
rogóznica -e ž (ọ̑)
1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor
// temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken
2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje
SSKJ²
rogozovína -e ž (í)
rogozna slama: izdelki iz rogozovine
SSKJ²
rogóža -e ž (ọ́)
knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh
SSKJ²
rogožína -e ž (í)
knjiž. rogoznica: ležati na rogožini / plesti predpražnike iz rogožine rogozovine
SSKJ²
rohnè -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. kdor (rad) rohni: le kaj hoče tisti rohne
SSKJ²
rohnênje -a s (é)
glagolnik od rohneti: očetovo rohnenje nad sinom / rohnenje motorjev
SSKJ²
rohnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe; rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom
2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: motor rohni; na gradbišču so rohneli stroji
● ekspr. v dolini so rohneli hudi boji divjali
// hrumeč se hitro premikati: avtobus rohni po strmi cesti; vlak je rohnel mimo njih
    rohnèč -éča -e:
    vlak je rohneč odpeljal; rohneča vozila
SSKJ²
ròj rôja m (ȍ ó)
1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev
// rojenje2: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem
2. večja skupina letečih živali iste vrste, zlasti žuželk: komarji so se zbirali v roje; roj kobilic, metuljev, os / muhe so v rojih sedale na kruh / ekspr. roj ptic jata
// ekspr. večja skupina česa sploh: roj isker, zvezd; roj otrok / po morju je raztresen roj otokov; pren. pogovor je vzbudil roj misli
♦ čeb. ogrebsti roj spraviti (čebelji) roj v panj; prestreči roj; vsaditi roj dati roj v panj; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel; naravni roj; narejeni ali umetni roj prenos dela čebel z matico ali matičnjakom v nov panj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rója -e ž (ọ́) nar.
1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje
2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo
SSKJ²
roják -a m (á)
kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi; srečati rojaka v tujini; olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka / on je štajerski rojak Štajerec
// kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem
SSKJ²
rojákinja -e ž (á)
ženska, ki je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: v finalu je premagala rojakinjo / njegova dolenjska rojakinja Dolenjka
// ženska, ki je v razmerju do drugega iste narodnosti: izšla je knjiga naše rojakinje iz Kanade / kot nagovor drage rojakinje, dragi rojaki
SSKJ²
rojalíst -a m (ȋ)
v nekaterih državah pristaš rojalizma: nasprotje med rojalisti in republikanci
SSKJ²
rojalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na rojaliste ali rojalizem: rojalistični nasprotniki francoske revolucije / rojalistična miselnost
SSKJ²
rojalízem -zma m (ī)
gibanje za kraljevino: kriza rojalizma
SSKJ²
rojáštvo -a s (ȃ)
dejstvo, da je kdo po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: rojaštvo ju je zbližalo
// knjiž. izvor: slikarju teh fresk še ne moremo določiti rojaštva / pri kipu ni izključeno istrsko rojaštvo / ločiti ljudi po rojaštvu, poklicu
SSKJ²
rojbos gl. rooibos
SSKJ²
rôjema prisl. (ȏ)
knjiž. v rojih: muhe so rojema sedale na kruh; pren. zmedene misli so ga rojema obletavale
SSKJ²
rójen tudi rôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō)
nanašajoč se na roj: rojno brenčanje / rojne čebele roječe
● zastar. razvili so rojno vrsto strelsko črto
SSKJ²
rojênček -čka m (é)
knjiž. novorojenček: razvoj rojenčkov v prvem tednu
SSKJ²
rojênec -nca m (é)
knjiž. novorojenček: pokazati rojenca materi / to je njen zadnji rojenec otrok
SSKJ²
rojeníca -e ž (í)
nav. mn., mitol. vsako od treh bajeslovnih bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: ob njegovi postelji so stale rojenice; rojenice in sojenice
SSKJ²
rojênje1 -a s (é)
zastar. roditev, rojstvo: rojenje otroka / petdesetletnica rojenja
SSKJ²
rojênje2 stil. rójenje -a s (é; ọ́)
glagolnik od rojiti: preprečiti rojenje; rojenje čebel; čas rojenja
SSKJ²
rojévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od rojevati: rojevanje otrok / rojevanje protislovij
SSKJ²
rojévati -am nedov. (ẹ́)
1. spravljati iz rodil otroka: rojevati brez zdravniške pomoči; z lahkoto rojevati
// dajati, posredovati življenje komu kot mati: v tej starosti ženske še rojevajo; rojevale so dosti otrok
2. ekspr. povzročati nastanek česa: take razprave rojevajo nasprotja / gorata, skalnata pokrajina rojeva svojevrstne značaje / dvom, sum, ki ga rojeva strah
    rojévati se 
    1. prihajati iz rodil: pomagal je otroku, ki se je rojeval
    // začenjati živeti ob prihodu iz rodil: v teh krajih se rojeva čedalje manj otrok / ljudje se rojevajo, živijo in umirajo
    2. ekspr. nastajati, pojavljati se: zapisoval je misli, kakor so se mu rojevale / prikazovati razmere, v katerih se je rojevala Slovenija / zunaj se že rojeva pomlad; rojeva se nov dan dani se
    // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njima se rojeva ljubezen, prijateljstvo; začela so se rojevati protislovja
    rojevajóč -a -e:
    rojevajoča mati; rojevajoče se društvo
SSKJ²
rójica -e ž (ọ́)
manjšalnica od roja: voda dela rojico / napeljati vodo iz rojice
SSKJ²
rojílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rojenje (čebel): rojilna doba / rojilni nagon pri čebelah
SSKJ²
rojíti -ím stil. rójim nedov. (ī í, ọ́)
1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo
2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču
3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel
● knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to
    rojèč -éča -e:
    roječe čebele
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rojív -a -o prid. (ī í)
čeb. ki rad, večkrat roji: rojive čebele / rojivo leto leto, v katerem je veliko rojev
SSKJ²
rojívka -e ž (ȋ)
nav. mn., čeb. rojiva čebela: opuščati rojivke
SSKJ²
rojívost -i ž (í)
čeb. lastnost rojivega: zmanjševati rojivost čebel
SSKJ²
rôjsten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na rojstvo: navesti rojstni datum / rojstni dan; rojstni kraj; rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige; rojstni podatki dan, mesec, leto, kraj rojstva; rojstna hiša hiša, v kateri se kdo rodi in živi kot otrok; rojstna matična knjiga matična knjiga s podatki o rojstvu prebivalcev; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; (rojstno) ime ime, ki se da komu ob rojstvu
● zastar. tega človek še rojstni materi ne pove lastni
SSKJ²
rôjstnost -i ž (ó)
knjiž. nataliteta, rodnost: rojstnost narašča, pada
SSKJ²
rôjstven -a -o prid. (ō)
zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo
SSKJ²
rôjstvo -a s (ó)
1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok
// začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena
2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu slovenski državljan; plemič po rojstvu
3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izid
● ekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sesti
♦ med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok
SSKJ²
rók1 in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ́)
natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok do septembra, za mesec dni; upoštevati, ekspr. spoštovati roke; računati, šteti v rok; plačati, pritožiti se ob roku, v roku; zadnji dan roka / z oslabljenim pomenom: nedelje se ne štejejo v rok dopusta v dopust; obljubil je, da bo članek napisal v roku štirinajstih dni v štirinajstih dneh / odplačevanje posojila na dolg, kratek rok / dobavni, odpovedni, plačilni, prijavni rok; izredni, redni rok za vpis na fakulteto; zamuditi rok za prijavo / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja ali rok uporabnosti
● šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja
// zadnja, končna točka tega trajanja: oddati zaključni račun do roka; nalogo je napisal že tri dni pred rokom; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
♦ med. izračunati rok (poroda) določiti datum poroda, upoštevajoč naravno trajanje nosečnosti; pravn. čakalni rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; šol. izpitni rok za opravljanje izpitov; šport. prestopni rok v katerem je mogoče prestopiti iz enega športnega kluba v drugega; voj. kadrovski ali vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski
SSKJ²
rok2 gl. rock
SSKJ²
rôka -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó)
1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice
// del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo
// notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY
2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom
// nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko na hitro
3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci
4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno
5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju
6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke
// izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira
7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem
// v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; prevzeti oblast iz rok ljudstva; mesto je v rokah vojske / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah
8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog
9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki
10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok
● ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; grad. žarg. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; robotska roka naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe
SSKJ²
rokáča -e ž (á)
slabš. debela, velika roka: s svojo umazano rokačo je zamahnil proti njej
SSKJ²
rokáda -e ž (ȃ)
1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega: narediti, preprečiti rokado; cilj rokade / dolga ali velika na damino stran, kratka ali mala rokada na kraljevo stran
2. publ. menjava, zamenjava: v tem nogometnem moštvu so rokade pogoste; politične rokade
SSKJ²
rokáden -dna -o prid. (ȃ)
šah., v zvezah: rokadni napad napad na rokadno pozicijo; rokadna pozicija pozicija kralja in trdnjave po rokadi
SSKJ²
rokáv -a m (á)
1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav; obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom; vtakniti roko v rokav; potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila; levi rokav; prekratki rokavi; rokav je na komolcu raztrgan; rokavi obleke, pri obleki; dolžina rokava / dolgi ki segajo do zapestja, kratki ki segajo približno do polovice nadlakti, tričetrtinski rokavi ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; kimono rokavi široki, krojeni skupaj z zgornjim delom v obliki črke T
● ekspr. zasukati, zavihati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. letnice je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko
2. stranska struga (reke): reka ima več rokavov; rokavi Mure / glavni, stranski rokav / mestece ob rečnem rokavu
♦ geogr. morski rokav; mrtvi rokav
SSKJ²
rokávček -čka m (á)
1. manjšalnica od rokav: otroku je sešila bluzico z dolgimi rokavčki / ekspr. zavihala si je rokavčke, da so se videle bele lakti
2. nav. mn. plastična napihljiva okrogla blazinica za neplavalce, ki se natakne na roko: plavati z rokavčki; rokavčki za otroke; napihljivi obroči in rokavčki / napihljivi plavalni rokavčki; rokavčki za plavanje
SSKJ²
rokávec -vca m (á)
1. knjiž. rokavček: oblekla mu je srajčko s kratkimi rokavci / zavihati si rokavce rokave
2. mn., nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblečena je bila v široko krilo in bele rokavce; dekleta v vezenih rokavcih
SSKJ²
rokáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rokav: rokavna dolžina / rokavni izrez ali rokavna odprtina z izrezanjem nastala odprtina za roko pri oblačilu
♦ obrt. rokavna obla ali rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez
SSKJ²
rokavíca -e ž (í)
nav. mn. oblačilo za na roko: natakniti, sneti rokavice; plesti rokavice; gumijaste, usnjene, volnene rokavice; rokavica za na desno roko / boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo; brezpalčne ki so brez prstov, enoprstne ali palčne rokavice z enim prstom; dolge rokavice ki segajo nad zapestje; smučarske rokavice / umivalna rokavica
● ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. s tem stavkom mu je vrgel rokavico (v obraz) ga je izzval; ekspr. ravnati s kom v rokavicah, z rokavicami obzirno, previdno
♦ elektr. izolirne rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; teh. varilske rokavice za zaščito rok pri varjenju; voj. železna rokavica nekdaj kovinska rokavica kot del oklepa
SSKJ²
rokavíčar -ja m (ȋ)
izdelovalec ali prodajalec rokavic: klobučarji in rokavičarji
SSKJ²
rokavíčarka -e ž (ȋ)
izdelovalka ali prodajalka rokavic: rokavičarke in šivilje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rokavíčarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rokavičarje ali rokavičarstvo: rokavičarska obrt / rokavičarski stroj
♦ usnj. rokavičarsko usnje raztegljivo, mehko usnje, navadno iz kož drobnice
SSKJ²
rokavíčarstvo -a s (ȋ)
rokavičarska obrt: nogavičarstvo in rokavičarstvo
SSKJ²
rokavíčast -a -o prid. (í)
podoben rokavici: krpe rokavičaste oblike
SSKJ²
rokavíčka -e ž (í)
manjšalnica od rokavica: deklica z belimi rokavičkami
SSKJ²
rokavína -e ž (í)
obrt. podloga za rokave suknjičev in telovnike, zlasti iz črtastega blaga: kupiti osemdeset centimetrov rokavine
SSKJ²
rokávnik -a m (ȃ)
1. nekdaj moški suknjič, ki lahko sega največ do kolen: ogrniti si rokavnik; telovnik in rokavnik
2. knjiž. muf, rokovnik2: vtakniti roke v rokavnik
♦ obrt. podolgovata, z blagom prevlečena priprava za likanje rokavov, navadno kot nastavek pri likalni deski
SSKJ²
róker in rocker -ja [róker] m (ọ̄)
rokovski glasbenik: glasba znanega rokerja
// kdor se navdušuje za rock: rokerji so izzvali pretep
SSKJ²
rókerica in rockerica -e [rókerica] ž (ọ̄)
rokovska glasbenica: rokerica z raskavim glasom; nastop razvpite ameriške rokerice; rokerji in rokerice
// ženska, ki se navdušuje za rock: po duši je rokerica, sicer pa rada posluša tudi druge zvrsti; zaprisežena rokerica; rokerice in pankerice
SSKJ²
rókerski in rockerski -a -o [rókerski] prid. (ọ̄)
nanašajoč se na rokerje ali rock: rokerska koncert; rokerska zvezdnik; rokerska skupina, zasedba
SSKJ²
rokét -a m (ẹ̑)
rel. kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si roket; duhovnik v talarju in roketu
SSKJ²
rókfor in roquefort -a [rókfor] m (ọ̑)
gastr. rokfortski sir: gorgonzola in rokfor
SSKJ²
rókfortski -a -o prid. (ọ̑)
1. gastr., v zvezi rokfortski sir mehki sir iz ovčjega mleka v obliki hlebčka z glivicami plesni: postreči z rokfortskim sirom
2. agr., v zvezi rokfortska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju rokfortskega sira:
SSKJ²
rôkica -e ž (ó)
manjšalnica od roka: otrokove drobne rokice / otr. jej s ta lepo rokico z desno roko / ekspr.: izpod širokih rokavov so se videle njene bele rokice; še po cesti se držita za rokice
SSKJ²
rokírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šah. narediti rokado: beli ni mogel več rokirati
SSKJ²
roko... prvi del zloženk
nanašajoč se na roko: rokoborba, rokopis, rokospretnost
SSKJ²
rokobórba -e ž (ọ̑)
šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal: tekmovati v rokoborbi; rokoborba in boks
♦ šport. rokoborba v grško-rimskem slogu pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor
SSKJ²
rokobórec -rca m (ọ̑)
športnik, ki se ukvarja z rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev
SSKJ²
rokobórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rokoborce ali rokoborbo: rokoborsko tekmovanje / rokoborsko društvo
SSKJ²
rokobrán -a m (ȃ)
šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci: meč z velikim rokobranom
SSKJ²
rokodélčič -a m (ẹ̑)
nekdaj rokodelski pomočnik, rokodelski vajenec: srečati popotnega rokodelčiča; družba rokodelčičev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rokodélčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. s preprostim orodjem izdelovati, popravljati: v prostem času rad rokodelči
SSKJ²
rokodélec -lca m (ẹ̑)
nekdaj obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: biti rokodelec / naročiti orodje pri rokodelcu
● slabš. ta pesnik ni umetnik, ampak le rokodelec obvlada le formalno, tehnično stran svojega dela
SSKJ²
rokodélnica -e ž (ẹ̑)
zastar. rokodelska delavnica: čevljarska rokodelnica
● zastar. razvoj industrijskih podjetij iz rokodelnic iz manufaktur
SSKJ²
rokodélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rokodelce ali rokodelstvo: rokodelska delavnica; rokodelsko orodje / rokodelski mojster, pomočnik / Kmetijske in rokodelske novice
● slabš. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja formalno, tehnično
SSKJ²
rokodélstvo -a s (ẹ̑)
1. nekdaj obrt, pri kateri se s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: preživljati se z rokodelstvom; rokodelstvo v srednjem veku
● star. krvavo rokodelstvo morjenje, ubijanje
2. slabš. formalno, mehanično opravljanje kakega dela, zlasti na umetniškem področju: ta kipar dobro opravlja svoje rokodelstvo; literarno rokodelstvo
SSKJ²
rokohítrc -a m (ȋ)
kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati: čarovnije rokohitrca; rokohitrc in žongler; pren. ideološki rokohitrci
SSKJ²
rokohítrski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rokohitrce ali rokohitrstvo: rokohitrske zvijače / rokohitrska predstava / ekspr. pri tem delu je potrebna skoraj rokohitrska spretnost zelo velika
SSKJ²
rokohítrstvo -a s (ȋ)
rokohitrska spretnost: dobro obvladati rokohitrstvo
// dejanje, ki vsebuje, izraža tako spretnost: zabavati ljudi z rokohitrstvi / ekspr. kuharjevo rokohitrstvo
SSKJ²
rokokó -ja m (ọ̑)
um. evropski umetnostni slog v 18. stoletju kot zadnja stopnja baroka: rokoko v glasbi, literaturi; značilnosti rokokoja / ekspr. razstavljena mizica je pravi rokoko rokokojsko delo
// doba tega sloga: kipci iz rokokoja; v prid. rabi: rokoko stol
SSKJ²
rokokójevski -a -o prid. (ọ̑)
rokokojski: rokokojevsko okrasje
SSKJ²
rokokójski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rokoko: rokokojski slog / ogledalo z rokokojskim okvirom; rokokojska oprema / rokokojsko slikarstvo / rokokojska okrašenost
● knjiž. rokokojski poklon nenaraven, izumetničen
♦ obrt. rokokojska čipka čipka z značilnim cvetličnim vzorcem, delana v dobi rokokoja
    rokokójsko prisl.:
    rokokojsko opremljen salon
SSKJ²
rokomávh -a m (ȃ) slabš.
1. rokovnjač: preganjati rokomavhe
2. malovreden, ničvreden človek: kaj se družiš s temi potepuhi in rokomavhi / rokomavhe so zalotili pri kraji tatove
SSKJ²
rokomávhar -ja m (ȃ)
slabš. rokovnjač: preganjati rokomavharje
SSKJ²
rokomávharski -a -o prid. (ȃ)
slabš. rokovnjaški: rokomavharski jezik / človek rokomavharske zunanjosti
SSKJ²
rokomèt -éta m (ȅ ẹ́)
športna igra, pri kateri igralci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati rokomet; prvenstvo v rokometu
♦ šport. mali pri katerem je na igrišču sedem igralcev, veliki rokomet pri katerem je na igrišču enajst igralcev
SSKJ²
rokometáš -a m (á)
športnik, ki se ukvarja z rokometom: izkušen rokometaš
SSKJ²
rokometášica -e ž (á)
športnica, ki se ukvarja z rokometom: zmaga domačih rokometašic
SSKJ²
rokométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rokometaše ali rokomet: rokometni klub / rokometna tekma / rokometna žoga; rokometno igrišče
SSKJ²
rokomívček -čka m (ȋ)
nekdaj manjša lesena umivalna posoda: umivati se v rokomivčku
SSKJ²
rokopís -a m (ȋ)
1. z roko napisano besedilo: pretipkati rokopis; rokopis Prešernove pesmi; rokopis in tipkopis / po pisateljevi smrti so njegove rokopise dali v knjižnico osnutke, zapise njegovih del
● njegovo novelo sem bral še v rokopisu še pred natisom; knjiga je ostala v rokopisu ni bila izdana, objavljena
// besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati rokopis; tipkani rokopis poslati v tiskarno / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo
2. z roko napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska: slikarsko okrasiti rokopis; prepisovanje rokopisov / srednjeveški rokopisi
3. način pisanja znakov za pisno sporazumevanje pri posamezniku; pisava: imeti čitljiv, grd, lep, razločen rokopis; spoznal je prijateljev rokopis / publ. likovni rokopis tehnične značilnosti slikarja, kiparja
♦ lit. rateški, stiški rokopis; zal. izdano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rokopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki, rokopisi in pisma pomembnih oseb
● knjiž. knjiga ima avtorjevo rokopisno posvetilo lastnoročno
SSKJ²
rokoválec -lca [rokovalca in rokovau̯ca] m (ȃ)
zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala
SSKJ²
rokovánje -a s (ȃ)
glagolnik od rokovati se: pozdravljanje in rokovanje / demonstrirati rokovanje z gasilnim aparatom; rokovanje z orožjem; navodila za rokovanje
SSKJ²
rokovát -i ž (ȃ)
nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov
SSKJ²
rokováti se -újem se nedov. (á ȗ)
dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati
    rokováti 
    ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi
    ●     predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča
SSKJ²
rokôven -vna -o (ō)
pridevnik od rok: rokovne določbe
SSKJ²
rokôvnik1 -a m (ȏ)
koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki
♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti
SSKJ²
rokôvnik2 -a m (ȏ)
knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf: vtakniti roke v rokovnik; kožuhovinast rokovnik
SSKJ²
rokovnjáč -a m (á)
1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače
2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač
SSKJ²
rokovnjáčiti -im nedov. (á ȃ)
v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah
● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili
SSKJ²
rokovnjáščina -e ž (ā)
1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini
2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
SSKJ²
rokovnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje
♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
SSKJ²
rokovnjáštvo -a s (ȃ)
1. v prvi polovici 19. stoletja obstajanje rokovnjačev: sociološko zanimiv pojav rokovnjaštva; zgodovina rokovnjaštva
2. ekspr. malovredno, ničvredno dejanje: bil je kaznovan za rokovnjaštvo
SSKJ²
rókovski in rockovski -a -o [rókou̯ski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rock: rokovski pevec; rokovska skupina / rokovska glasba
SSKJ²
róla1 -e ž (ọ̑)
pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah
♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj
SSKJ²
róla2 -e ž (ọ̑)
zastar. vloga (v dramskem delu): dobiti glavno rolo / zdaj sva roli zamenjala
SSKJ²
roláda -e ž (ȃ)
pog. rulada: postreči z rolado
SSKJ²
rólanje -a s (ọ̑)
šport, pri katerem se vozi z rolerji: hitrostno rolanje; šola, tečaj rolanja
SSKJ²
rólar -ja m (ọ́)
kdor rola: park za rolarje
SSKJ²
rólarka -e ž (ọ́)
1. ženska, ki rola: navdušena rolarka; tekačice in rolarke
2. obuvalo z nizom koleščkov na podplatih za rolanje; roler: vožnja z rolarkami / igrati hokej na rolarkah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rólati -am nedov. (ọ̑)
1. voziti se z rolerji: rolati po cesti, pločniku
2. pog. zvijati cigarete: rolati v javnosti
3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: rolati filme; v klubih rolajo glasbo znanih izvajalcev
    rólati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    mešati se: od predvolilnega vzdušja se jim že rola
SSKJ²
rólba -e ž (ọ̑)
teh. žarg. stroj za čiščenje in glajenje ledu: očistiti drsališče z rolbo
SSKJ²
róler -ja m (ọ́)
1. motorno kolo z majhnimi kolesi: vespa in drugi rolerji
2. obuvalo z nizom koleščkov na podplatih za rolanje: obuti rolerje; vožnja z rolerji; kolo, kotalke, rolka in rolerji / moški, otroški rolerji / hokej na rolerjih
3. masažni aparat, sestavljen iz majhnih valjčkov: uporaba balzamičnega rolerja pri vnetjih dihal; masažne kroglice, blazinice in rolerji
4. kroglično pisalo s tekočim črnilom, podobno kemičnemu svinčniku: bila je brez pisala, zato ji je kolegica ponudila svoj roler
SSKJ²
roléta -e ž (ẹ̑)
priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic: dvigniti, spustiti rolete; lesene, plastične rolete
// rolo: trgovina z železno roleto na vratih
SSKJ²
rolétar -ja m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in nameščanjem rolet: roletar in parketar
SSKJ²
rolétarski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od roletar: roletarska stroka
SSKJ²
rolétarstvo -a s (ẹ̑)
obrt za izdelovanje in nameščanje rolet: parketarstvo in roletarstvo
SSKJ²
roléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na roleto: roletne deščice / roletna omara rolo omara
SSKJ²
rólka -e ž (ọ̑)
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja: voziti se z rolko
♦ nav. mn., šport. smučem podobna priprava s koleščki za vadbo smučarskega teka na suhem
SSKJ²
rólkanje -a s (ọ̑)
glagolnik od rolkati: z rolkanjem krepiti nožne mišice in občutek za ravnotežje; hitrostno rolkanje; ljubitelj rolkanja; poligon, steza za rolkanje
SSKJ²
rólkar -ja m (ọ̑)
kdor se vozi z rolko: v parku je bilo veliko rolkarjev in kotalkarjev
SSKJ²
rólkarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rolkarje ali rolkanje: rolkarski navdušenec; rolkarska proga, steza; rolkarska tekma / rolkarski park namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami
SSKJ²
rólkati -am nedov. (ọ̑)
voziti se z rolko: celo uro rolkati / že več let rolka
SSKJ²
rolls-royce -ea [róls-rójs] m (ọ̑-ọ̑)
osebni avtomobil angleške tovarne Rolls-Royce: odpeljal se je z rolls-royceom
SSKJ²
roló -ja m (ọ̑)
1. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine, rebrača: dvigniti rolo; spustiti in zakleniti roloje na izložbenih oknih; ropot rolojev
// priprava iz med seboj povezanih deščic, ploščic za zapiranje omar: omara z rolojem
2. roleta: v sobi je bilo mračno, ker so bili roloji spuščeni; v prid. rabi: rolo omara
SSKJ²
RÓM in RÔM -a m (ọ̑; ȏ) rač., krat.
neizbrisljiv bralni pomnilnik: procesor in ROM / pomnilnik ROM; prvi del zloženk: ROM-pogon; ROM-pomnilnik; ROM-enota
SSKJ²
ròm rôma m (ȍ ó)
nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom
● pog. ta je pa za v rom zelo je lepa
SSKJ²
romadúr -ja m (ū)
gastr. mehki sir v obliki manjšega kvadra, ostrega okusa in vonja: limburški sir in romadur
SSKJ²
román -a m (ȃ)
daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman
● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerje
♦ lit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
SSKJ²
románca -e ž (ȃ)
lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca
● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerje
♦ glasb. skladba liričnega značaja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
romancier -a [romansjé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. romanopisec: najboljši romancier svojega časa
SSKJ²
románček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od roman: ocene njegovih romančkov in povestic / izmisliti si romanček
● ekspr. doživeti, imeti romanček s kom ljubezensko razmerje
SSKJ²
románčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na romanco: romančna snov / romančne in baladne pesmi
SSKJ²
romanesco gl. romanesko
SSKJ²
romanésken -kna -o prid. (ẹ̑)
lit. nanašajoč se na roman: moderno pojmovanje romaneskne tehnike / romaneskni elementi v Pregljevi povesti / liki v drami se razlikujejo od svoje romaneskne podobe
    romanéskno prisl.:
    romaneskno oblikovana snov
SSKJ²
romanésko in romanesco -a [romanésko] m (ẹ̑)
zgodnja cvetača koničaste oblike: narezati, oprati romanesko
SSKJ²
románika -e ž (á)
um. evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja: elementi romanike v arhitekturi
// doba tega sloga: stavba iz romanike
SSKJ²
romaníst -a m (ȋ)
strokovnjak za romanistiko: naš znani romanist / seminar za profesorje romaniste / pog. ekskurzija romanistov iz četrtega letnika slušateljev oddelka za romanistiko
SSKJ²
romanístičen -čna -o (í)
pridevnik od romanistika: romanistična izobrazba
SSKJ²
romanístika -e ž (í)
veda o romanskih jezikih in književnostih: naloge moderne romanistike / diplomirati iz romanistike in germanistike
SSKJ²
romanístka -e ž (ȋ)
strokovnjakinja za romanistiko: romanistka in germanistka / diplomirana romanistka
SSKJ²
romanizácija -e ž (á)
glagolnik od romanizirati: romanizacija Keltov in Ilirov; odpor proti romanizaciji
SSKJ²
romanízem -zma m (ī)
jezikosl. element kakega romanskega jezika v drugem jeziku: romanizmi in germanizmi
SSKJ²
romanizírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj romansko: romanizirati obmejne predele; prebivalstvo se je hitro romaniziralo
    romanizíran -a -o:
    romanizirani prebivalci
SSKJ²
romanizírati2 -am dov. in nedov. (ȋ)
opisati v obliki romana: romanizirati pesnikov življenjepis / romanizirati zgodovinski dogodek
    romanizíran -a -o:
    romanizirana biografija
SSKJ²
rómanje -a s (ọ̑)
glagolnik od romati: udeležiti se romanja / iti na romanje / romanje na pesnikov grob / pripraviti se za romanje na Triglav
SSKJ²
romanopísec -sca m (ȋ)
kdor piše romane: romani znanega romanopisca; romanopisci in novelisti
SSKJ²
romanopísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od romanopisje: romanopisna dela
SSKJ²
romanopísje -a s (ȋ)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je roman: ukvarjati se z romanopisjem
// romanopisna dela, romani: značilnosti slovenskega romanopisja
SSKJ²
romanopíska -e ž (ȋ)
ženska, ki piše romane: slavna romanopiska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
romansírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opisati v obliki romana: romansirati kroniko / romansirati upor v Judenburgu
    romansíran -a -o:
    romansiran življenjepis
SSKJ²
románski1 -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na romaniko: romanski portal cerkve / romanski slog
2. nanašajoč se na Romane: romanski jeziki; romanske pesniške oblike / romansko prebivalstvo v Emoni ob prihodu Slovanov
SSKJ²
románski2 -a -o (ȃ)
pridevnik od roman: romanska snov, zgradba
SSKJ²
romanticízem -zma m (ī) knjiž.
1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost; romantizem: omenjenima literarnima smerema je skupen romanticizem
2. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: predhodniki romanticizma
SSKJ²
romántičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos
2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava
// ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje
// ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti
3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota
// privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti
● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami
♦ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje
    romántično prisl.:
    romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega
SSKJ²
romántičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost romantičnega: njena romantičnost ga privlači / ta človek je nagnjen k romantičnosti / romantičnost vožnje s sanmi / romantičnost pripovedi
SSKJ²
romántik -a m (á)
1. človek, pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: biti idealist in romantik; v njem je precej romantika
2. predstavnik romantike: poudarjanje čustva in fantazije pri romantikih; pesnik romantik
SSKJ²
romántika -e ž (á)
1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika
// obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike
♦ lit. nova romantika neoromantika
2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana
// navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika
// navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila
● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren
SSKJ²
romantízem -zma m (ī)
1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost: očitati komu romantizem; ti dogodki so omajali njegov romantizem
2. knjiž. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: opredelitev romantizma
3. knjiž. romantični element, romantična značilnost: romantizmi v povesti
SSKJ²
romantizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, prikazovati kaj romantično: romantizirati preteklost / dekleta rada romantizirajo
    romantizíran -a -o:
    romantizirano življenje
SSKJ²
rómar -ja m (ọ̑)
1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje
2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje
● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
SSKJ²
rómarica -e ž (ọ̑)
rel. vernica, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: praznično oblečene romarice; iz cerkve se je slišalo petje romaric
SSKJ²
rómarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi
    rómarsko prisl.:
    romarsko oblečen popotnik
SSKJ²
rómarstvo -a s (ọ̑)
1. rel. hoja vernikov k romarskim cerkvam, v svete kraje: zgodovina romarstva
2. ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih brezdomstva in romarstva se je naselil v domačem kraju
SSKJ²
rómati -am nedov. in dov. (ọ̑)
1. rel. iti k romarski cerkvi, v sveti kraj: romati na Brezje, v Sveto deželo; romati z avtobusom, peš; pren., ekspr. ljudje še vedno množično romajo na pesnikov grob
2. ekspr. potovati, hoditi: romati po svetu / vsa vas je romala na semenj šla / njegov pogled je romal po domači dolini / pismo je romalo več tednov / pripovedka je romala po vsej deželi se je širila
● publ. druga nagrada za režijo je romala v Ljubljano je bila podeljena režiserju iz Ljubljane; ekspr. knjiga je romala iz rok v roke menjavala uporabnike, lastnike; ekspr. na mizo so romale steklenice izvrstnega vina so drugo za drugo prinašali; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. marsikatera knjiga je romala v ogenj je bila sežgana; evfem. marsikaj je že romalo z njim je ukradel
    romajóč -a -e:
    romajoč iz kraja v kraj, je videl marsikaj zanimivega
SSKJ²
rómb -a m (ọ̑)
1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakima nasprotnima kotoma: narisati romb; ploskev ima obliko romba
2. kar je po obliki podobno temu liku: stekleni rombi
SSKJ²
rómbast -a -o prid. (ọ̑)
ki ima obliko romba: rombast izrez / rombasta posoda
♦ bot. rombasti list
SSKJ²
rómben -bna -o prid. (ọ̑)
geom. rombski: rombna ploskev
SSKJ²
rómbičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na romb: rombična osnovna ploskev / rombična oblika
♦ min. rombični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge
SSKJ²
romboéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejuje šest rombov: izračunati prostornino romboedra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
romboíd -a m (ȋ)
1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida
2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
SSKJ²
romboíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na romboid: romboidno ogledalo / romboidna oblika
SSKJ²
rómbski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na romb: rombska ploskev / rombska oblika
♦ min. rombski sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge
SSKJ²
rómeovski -a -o prid. (ọ̑)
tak kot pri Shakespearovem Romeu: romeovski zanos
SSKJ²
romológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za romski jezik in kulturo: gost omizja bo romolog
SSKJ²
romologíja -e ž (ȋ)
veda o romskem jeziku in kulturi: študiral je romologijo; začetnik romologije / magisterij iz romologije / oddelek za romologijo
SSKJ²
rómovski -a -o prid. (ọ̑)
zastar. romski: romovska miselnost
SSKJ²
rómp -a in ròmp rômpa m (ọ̑; ȍ ó)
ekspr., navadno v zvezi romp in pomp živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: tam je bil velik romp in pomp / prekop so odprli z rompom in pompom
SSKJ²
rompljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. dolenjsko ropotati: nekaj romplja v veži / nekdo romplja po vratih
SSKJ²
rompompòm1 -ôma m (ȍ ó)
ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: rompompom ob prihodu gostov / reklamni rompompom
● ekspr. če ne bom izdelal, bo doma rompompom me bodo zelo oštevali, kaznovali; ekspr. njegov besedni rompompom vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje
SSKJ²
ròmpompòm2 tudi ròm pom pòm medm. (ȍ-ȍ)
1. posnema glas bobna ali glas pri udarjanju, trkanju: boben se oglaša: rompompom; rompompom, se je slišalo od vežnih vrat
2. izraža
a) grožnjo: le čakaj, rompompom
b) nejevoljo: rompompom, res sem huda
SSKJ²
rómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje
SSKJ²
rómščina -e ž (ọ̑)
romski jezik: prevesti v romščino
SSKJ²
romúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Romune ali Romunijo: romunski jezik / romunska meja
SSKJ²
romúnščina -e ž (ȗ)
romunski jezik: prevajati iz romunščine
SSKJ²
rondél -a m (ẹ̑)
1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom
2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet
♦ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave
SSKJ²
rondéla -e ž (ẹ̑)
teh. okrogla ploščica kot polizdelek pri štancanju: rondele za izdelavo podložk
SSKJ²
rondó -ja m (ọ̑)
1. križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi; krožišče: preurediti nevarno križišče v rondo; (iz)gradnja, širitev rondoja; uvoz, vstop v rondo / rondo s semaforji / rondo s fontano
2. glasb. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi: napisati rondo / sonatni rondo
3. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: park z velikimi rondoji
♦ lit. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza
SSKJ²
rondójski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rondo: rondojsko križanje cest; rondojsko križišče / rondojsko krožišče / rondojska sonata; plesno zasnovana rondojska tema
SSKJ²
rónek -nka m (ọ̑)
nar. zahodno strmina, breg: spuščati se po ronku v dolino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rooibos -a [rôjbos] m (ȏ)
zeliščni čaj iz posušenih listov grma Aspalathus linearis: piti rooibos; rooibos z brusnicami, vanilijo; skodelica aromatiziranega rooibosa / čaj rooibos
// tak grm, ki raste predvsem v Južni Afriki: rooibos zraste do višine 1,5 metra / grm rooibos
SSKJ²
róp -a m (ọ̑)
1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik
2. zastar. plen: žival preži na rop
♦ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
SSKJ²
rópanje -a s (ọ̑)
glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje
SSKJ²
rópar -ja m (ọ̑)
1. kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni, morski ropar
2. plenilec: krokodili so nevarni roparji
SSKJ²
róparica -e ž (ọ̑)
1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: postati (lahek) plen roparic; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe / nevarne, požrešne, velike roparice
2. roparka: izdati ime roparice banke
♦ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev
SSKJ²
róparka -e ž (ọ̑)
ženska, ki ropa: prijeli so predrzno roparko / bančna roparka
SSKJ²
róparski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo
● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival ki za hrano lovi, ubija druge živali
♦ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; pravn. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar
SSKJ²
róparstvo -a s (ọ̑)
dejavnost roparjev: obsojen je zaradi roparstva
SSKJ²
rópati -am nedov. (ọ̑)
1. nasilno jemati materialne dobrine: obtožili so ga, da je ropal; ropati denar in dragocenosti; ropati in moriti / ropati karavane, samotne popotnike / ropati banke, trgovine / ekspr. čebele ropajo tuje panje
// množično nasilno jemati materialne dobrine: sovražna vojska je ropala po mestu
2. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oblastniki so neusmiljeno ropali prebivalstvo / ropati gozdove negospodarno jih izkoriščati
    ropajóč -a -e:
    preživljali so se, ropajoč mesta in vasi; ropajoče tolpe so strahovale prebivalstvo
SSKJ²
ropažêljen -jna -o prid. (é ē)
željen ropati: ropaželjno pleme / ropaželjna zver
SSKJ²
ropažêljnost -i ž (é)
lastnost ropaželjnega človeka: ropaželjnost nekaterih plemen / grabežljivost in ropaželjnost volkov
SSKJ²
rópen -pna -o prid. (ọ̑)
zastar. roparski: ropna ladja
SSKJ²
ropòt -ôta m (ȍ ó)
glagolnik od ropotati: ropot strojev / ropot stolov ob vstajanju / ropot s posodo / ropot voza po kamnitem tlaku
// močen, kratek glas, močni, kratki glasovi zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: povzročati, preprečevati ropot; s ceste se je slišal oglušujoč ropot; hrup in ropot / z ropotom pasti, se prevrniti
● pog. prirediti ropot nekdaj študentsko zabavo, ki traja pozno v noč in na kateri se zlasti veliko pije
SSKJ²
ropotáč -a m (á)
slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: težko poslušam tega ropotača
SSKJ²
ropotáča -e ž (á)
raglja: otroci z ropotačami v rokah
● star. pik ropotače klopotače
SSKJ²
ropotálo -a s (á) slabš.
1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom
● glasb. žarg. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala
2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo
SSKJ²
ropotánje -a s (ȃ)
glagolnik od ropotati: ropotanje strojev / ropotanje s krožniki / ropotanje vlaka, voza / ropotanje in prepir
SSKJ²
ropotárna -e ž (ȃ)
ropotarnica: mračna ropotarna
SSKJ²
ropotárnica -e ž (ȃ)
shramba za stare, nerabne stvari: dati kolo v ropotarnico; zaprašena podstrešna ropotarnica; razstavna soba je bila kot ropotarnica; pren. te ideje so za v ropotarnico
SSKJ²
ropotárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ropotarnico: ropotarniška navlaka
● ekspr. uporabljati ropotarniške domislice nezanimive, nesodobne
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. dajati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale
● ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi
// povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu
♦ etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom
2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada
3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se
// veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati
    ropotáje :
    vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila
    ropotajóč -a -e:
    ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača
SSKJ²
ropotàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki ropota: ropotav vlak, voz
SSKJ²
ropôtec -tca m (ó)
1. raglja: vrteti ropotce
// klopotec: ropotci v vinogradu
2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti
SSKJ²
ropôten -tna -o prid.(ō)
nanašajoč se na ropot: ropotna jakost
    ropôtno prisl.:
    ropotno vstati
SSKJ²
ropotíja -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: odpeljati ropotijo na odpad; polomljeno pohištvo in druga ropotija; soba je polna stare ropotije; pren. pozabil sem že vso učenjaško ropotijo
2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: pobral je svojo ropotijo v nahrbtnik in odšel; stojnice s pisano ropotijo; zložila je šolsko ropotijo iz torbe
// predmeti sploh: njena bahava ropotija v stanovanju
SSKJ²
ropôtoma prisl. (ȏ)
knjiž. z ropotom, ropotaje: voz je ropotoma zapeljal na dvorišče
SSKJ²
ropotúlja -e ž (ú)
1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo
♦ glasb. ropotulje v latinskoameriški glasbi
// raglja: vrteti ropotuljo
2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo
3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja
SSKJ²
ropotúljica -e ž (ú)
igrača, ki pri tresenju ropota, rožlja: dojenček se igra z ropotuljico
SSKJ²
roquefort ipd. gl. rokfor ipd.
SSKJ²
RO-RÓ -- v prid. rabi (ọ̑)
navt., v zvezi RO-RO ladja ladja za prevoz natovorjenih motornih vozil: prepeljati tovor z RO-RO ladjo
SSKJ²
rôsa -e stil. -é ž (ó)
drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič)
// drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze
● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
SSKJ²
rose -ja [rozé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
agr. vino rdečkaste barve, narejeno iz rdečih vinskih sort po tehnologiji za bela vina: piti rose; v prid. rabi: rose vino
SSKJ²
rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó)
1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
    rôsno tudi rosnó prisl.:
    rosno se bleščati, svetlikati
    ●     evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
SSKJ²
rosênje -a s (é)
glagolnik od rositi: rosenje je prešlo v dež / rosenje lončnic / preprečiti rosenje šip
SSKJ²
rôsica1 in rosíca -e ž (ó; í)
ekspr. manjšalnica od rosa: rosica na travi
SSKJ²
rosíca2 -e ž (í)
zool. mravlja rdeče barve, ki ima želo, Myrmica rubra: rosica ga je pičila
SSKJ²
rosíka -e ž (í)
bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika
SSKJ²
rosílka -e [tudi rosiu̯ka] ž (ȋ)
vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko
SSKJ²
rosinánt -a m (ā)
knjiž., ekspr. konj, zlasti suh: zajahal je svojega rosinanta
SSKJ²
rosinánta -e ž (ȃ)
knjiž., ekspr. kobila, zlasti suha: prijezdil je na svoji rosinanti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rosíšče -a s (í)
fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča
SSKJ²
rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
// nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
♦ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi
    rosíti se 
    1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi
    ●     ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala
    2. knjiž. postajati rosen: trava se že rosi
    rosèč -éča -e:
    roseči oblaki; roseče oči
SSKJ²
rosljáti -ám nedov. (á ȃ)
rositi: dež je rosljal
SSKJ²
rôsnat -a -o prid. (ō)
ekspr. rosen: rosnata trava / rosnata mladost
SSKJ²
rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í)
1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice
2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina:
SSKJ²
rosnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima jasne, bleščeče se oči: občudovati rosnooka dekletca
SSKJ²
rosomáh -a m (ȃ)
zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha
SSKJ²
róstbif tudi roast beef -a [rózdbif] m (ọ̑)
gastr. meso zlasti z govejega hrbta: kupiti, odrezati rostbif / rostbif z zelenjavno oblogo
SSKJ²
róstra -e ž (ọ̑)
pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij: govoriti z rostre
SSKJ²
rošáda -e ž (ȃ)
1. šah. rokada: narediti rošado
2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja
SSKJ²
rošênje -a s (é)
glagolnik od rositi: rošenje iz megle / rošenje rastlin
SSKJ²
rošírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šah. rokirati: roširati in fianketirati
SSKJ²
róški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Rog: roški gozdovi
♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
SSKJ²
róštanje1 -a s (ọ̑)
nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje
SSKJ²
roštánje2 tudi róštanje -a s (ȃ; ọ̑)
glagolnik od roštati: roštanje posode v kuhinji
SSKJ²
roštáti -ám tudi róštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑)
nar. ropotati: voz poskakuje in rošta / kdo rošta na podstrešju / kamenje rošta po skalah ropotajoč pada
SSKJ²
róštilj -a m (ọ̑) pog.
1. pog. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; žar: zakuriti pod roštiljem; oglje za roštilj; jedi z roštilja / plinski roštilj
2. priprava s palico, na katero se natakne žival, za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: odojek na rošitlju
SSKJ²
róta -e ž (ọ̑)
rel. cerkveno sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč zlasti glede zakonske zveze: sklep rote / rimska rota
♦ zgod. staroslovanska, predkrščanska prisega
SSKJ²
rotácija1 -e ž (á)
1. knjiž. gibanje okoli osi; vrtenje: os rotacije
2. publ. menjava, zamenjava nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotacija urednikov; uveljavljati sistem rotacije / rotacija delavcev pri tekočem traku menjava
♦ agr. rotacija ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; astron. rotacija Zemlje
SSKJ²
rotácija2 tudi rotacíja -e ž (á; ȋ)
tisk. žarg. rotacijski stroj: tiskarna je kupila novo rotacijo; tiskati časopis na rotaciji
// prostor, v katerem je ta stroj: delati v rotaciji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rotacíjski1 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu
♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti
SSKJ²
rotacíjski2 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli
♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk
SSKJ²
rotacízem -zma m (ī)
1. jezikosl. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more
2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje
SSKJ²
rótaprínt -a m (ọ̑-ȋ)
tisk. ofsetni stroj za razmnoževanje odtisov manjših formatov v manjših nakladah: razmnožiti na rotaprintu
SSKJ²
rotarijánec -nca m (ȃ)
član mednarodne organizacije Rotary international, ki skrbi za dobrodelne človekoljubne dejavnosti in se zavzema za etična načela: rotarijanci so zbirali denar za pomoč bolnim
SSKJ²
rotárijec -jca m (á)
član rotarijskega kluba: zborovanje rotarijcev
SSKJ²
rotárijski -a -o prid. (á)
v zvezi rotarijski klub klub, ki združuje zlasti poslovne ljudi raznih poklicev: milanski rotarijski klub
SSKJ²
rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med.
virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: rotavirus ji je povzročil hude trebušne bolečine; okužba z rotavirusom
SSKJ²
rotênje -a s (é)
glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj / z rotenjem obvladati zle duhove
SSKJ²
rotílec -lca [rotilca in rotiu̯ca] m (ȋ)
po ljudskem verovanju kdor roti: rotilec je iz strahu opustil svoje početje
● knjiž., ekspr. rotilec lastne pogube kdor pripravlja lastno pogubo
SSKJ²
rotílen -lna -o prid. (ȋ)
po ljudskem verovanju s katerim se roti: rotilne besede / rotilni obrazci zarotitveni obrazci
SSKJ²
rotírati -am nedov. (ȋ)
1. delati, da se zlasti kak del telesa giblje okoli svoje osi; vrteti: pri vajah medenice ne rotirajte; rotirati stopalo, zapestje; rotirati koleno navzven
// gibati se okoli svoje osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti
♦ astron. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti
2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati koga, zlasti pri igri: rotirati (vse) igralce / rotirati vodilne kadre
    rotirajóč -a -e:
    kosmatiti usnje na rotirajočem valju
    rotíran -a -o:
    ne ve, ali bo rotiran
SSKJ²
rotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od rotiti: ni maral poslušati njihovih rotitev / rotitev hude ure / mrmrati skrivnostne rotitve zarotitvene obrazce
SSKJ²
rotíti -ím nedov. (ī í)
1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam
2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro
● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati
    rotíti se 
    1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil
    2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem
    rotèč -éča -e:
    roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo
SSKJ²
roto... ali róto... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na rotacijo
a) s tujko v drugem delu: rotognom
b) z domačo besedo v drugem delu: rotopapir in roto papir, rotostrojnik in roto strojnik
SSKJ²
rotónda -e ž (ọ̑)
knjiž. rotunda: tloris rotonde
SSKJ²
rótopapír in róto papír -ja m (ọ̑-ȋ)
papir. rotacijski papir: povečati izvoz rotopapirja; tovarna rotopapirja
SSKJ²
rótor -ja m (ọ̑)
strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem vrti: uravnotežiti rotor; gred, lopate rotorja / turbinski rotor; rotor generatorja
SSKJ²
rótorjev -a -o (ọ̑)
pridevnik od rotor: rotorjeva oblika
SSKJ²
rótorka -e ž (ọ̑)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem ciklostil: razmnožiti na rotorki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rótorski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rotor: rotorske lopatice
♦ elektr. rotorsko navitje
SSKJ²
rótotísk in róto tísk -a m (ọ̑-ȋ)
tisk. žarg. rotacijski tisk: tiskati v rototisku
SSKJ²
rótovški -a -o (ọ̑)
pridevnik od rotovž: rotovško dvorišče
SSKJ²
rótovž -a m (ọ̑)
nekdaj mestna hiša, magistrat: trg pred rotovžem / mariborski rotovž
SSKJ²
rótring -a m (ọ̑)
pisalo znamke Rotring z ozko jekleno cevko namesto običajnega peresa: risati z rotringom
SSKJ²
rotúnda -e ž (ȗ)
arhit. okrogla stavba, navadno pokrita s kupolo: krstilnica v obliki rotunde
SSKJ²
rotúnden -dna -o (ȗ)
pridevnik od rotunda: rotundna oblika
SSKJ²
rótvajler -ja m (ọ̑)
velik, močen pes črne barve z rdeče rjavimi ožigi in zelo kratko dlako: zelo aktiven rotvajler
SSKJ²
rousseaujevski -a -o [rusójeu̯ski] prid. (ọ̑)
tak kot pri Rousseauju: rousseaujevski vzgojni nazori; rousseaujevska sentimentalnost
SSKJ²
rousseaujevstvo -a [rusójeu̯stvo] s (ọ̑)
Rousseaujevi filozofski nazori o družbi in vzgoji ali na njih temelječa miselnost: vpliv rousseaujevstva na romantiko / moderno rousseaujevstvo
SSKJ²
ròv1 rôva m (ȍ ó)
1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi
// tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani
// tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju
2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek1: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi
SSKJ²
rôv2 -í ž (ȏ)
nar. odkrušena skala: kršje in rovi
SSKJ²
rováča -e ž (á)
rovnica: nasaditi rovačo; kopati z rovačo
SSKJ²
rovánje -a s (ȃ) star.
1. ritje: rovanje krtov
2. rovarjenje: rovanje nasprotnikov
● nar. rovanje in kričanje dečkov ruvanje
SSKJ²
rovár -ja m (á)
kdor rovari: rovarji in spletkarji
SSKJ²
rováriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati čemu pomen ali ogrožati obstoj česa: začeli so rovariti in spletkariti; rovariti proti državi; rovariti zoper koga
SSKJ²
rovárjenje -a s (á)
glagolnik od rovariti: obsoditi rovarjenje proti oblasti; spletkarjenje in rovarjenje
SSKJ²
rovárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rovarje: rovarsko delovanje / rovarski časopis
SSKJ²
rovárstvo -a s (ȃ)
ekspr. dejavnost rovarjev: socialno gibanje je enačil z rovarstvom / politično rovarstvo
SSKJ²
rováš -a m (á)
1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem
2. ekspr., v zvezi na rovaš na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice
● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rováti rújem nedov., rovál (á ú) star.
1. riti: rovati po zemlji
2. rovariti: vedno so kaj rovali proti oblasti
SSKJ²
rôvček -čka m (ȏ)
manjšalnica od rov: delati rovčke v zemljo / v lubju je bilo veliko rovčkov
SSKJ²
rôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem
♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine
SSKJ²
rôver -ja m (ȏ)
osebni avtomobil angleške tovarne Rover: odpeljati se z roverjem
SSKJ²
rovíšče -a s (í)
več med seboj povezanih rovov, ki jih naredi žival za svoje bivališče: krtovo rovišče
● zastar. obcestno rovišče obcestni jarek
SSKJ²
rôvka -e ž (ȏ)
miši podoben sesalec z zelo ostrimi zobmi: krti in rovke
♦ zool. mala rovka majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom, Sorex minutus
SSKJ²
rôvnica -e ž (ȏ)
orodje s ploskim, spodaj ravnim rezilom za kopanje: kopati z rovnico; rovnica, kramp in motika
SSKJ²
rovokopáč -a m (á)
grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem
SSKJ²
rôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na rov: rovska odprtina / rovske podgane
SSKJ²
rovštáti -ám tudi rôvštati -am nedov. (á ȃ; ȏ)
nar. ropotati: mati rovšta s posodo
SSKJ²
rôvt -a m (ȏ)
nar. gorenjsko s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu: sušiti seno v rovtu
SSKJ²
rôvtar -ja m (ȏ)
1. ekspr. kdor živi v rovtah ali je doma iz rovt: rovtarji in dolinci
2. slabš. neroden, neuglajen človek: takle rovtar me ne bo učil olike
SSKJ²
rôvtarski -a -o prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na rovtarje ali rovte: rovtarska in dolinska dekleta / imeti rovtarske navade
2. nanašajoč se na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom: raztreseni rovtarski kraji / rovtarska narečna skupina
SSKJ²
rôvtarstvo -a s (ȏ)
slabš. nerodnost, neuglajenost: očitati komu rovtarstvo / boriti se proti rovtarstvu nekulturnosti
SSKJ²
rôvtarščina -e ž (ȏ)
1. rovtarsko narečje: rovtarščina in gorenjščina
2. slabš. nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje: kdo bo poslušal to rovtarščino / slogovna rovtarščina
SSKJ²
rôvte rôvt ž mn. (ȏ)
ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v hribovitem svetu: premestili so ga v rovte
SSKJ²
róza -- prid. (ọ̑)
pog. bledo rdeč, rožnat: cvet je roza; kupila si je roza obleko / roza barva
SSKJ²
rozárij -a m (á)
vrtn. nasad vrtnic zlasti za študijske namene: urediti rozarij; ogled rozarija
SSKJ²
rózast -a -o prid. (ọ̑)
pog. bledo rdeč, rožnat: rozast cvet
SSKJ²
rozéta -e ž (ẹ̑)
1. um. okras v obliki stiliziranega cveta: sklepnik je okrašen z rozeto; izrezljana, pozlačena rozeta / peterolistna rozeta z reliefno podobo cveta s petimi cvetnimi listi; stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu
// okroglo okno s krogovičjem v gotski arhitekturi: rozeta nad portalom; fasada z rozeto / gotska rozeta
2. kar je temu podobno: stekleni drobci v kalejdoskopu se zbirajo v rozete; rozete iz zastav; kamni v prstanu so razvrščeni v obliki rozete
3. znak, trak v obliki rožice kot okras, znamenje pripadnosti, odlikovanja: rdeča rozeta častne legije; v gumbnici je imel rozeto z zlatimi resicami
♦ bot. (listna) rozeta pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih, (listna) rožica; teh. rozeta pokrov, navadno okrogel, za prekrivanje stika med cevjo in zidom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rozéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rozeto: rozetni sklepnik; rozetno okno / barvno rozetno steklo
SSKJ²
rózga -e ž (ọ̑)
agr. olesenela mladika trte: porezati rozge; privezati rozgo; grozdi na rozgah
// knjiž. trta: hoditi med rozgami / vinska rozga
♦ bot. navadna zlata rozga gozdna rastlina z rumenimi cveti v koških, Solidago virgaurea
SSKJ²
rozína -e ž (ȋ)
nav. mn. posušena grozdna jagoda nekaterih trt, ki se uporablja zlasti za nadev: potresti razvaljano testo z rozinami
SSKJ²
rozínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rozine: rozinova potica
♦ gastr. rozinov nadev
SSKJ²
rozólija -e ž (ọ́)
nekdaj liker zlasti iz cvetov pomaranč, vrtnic: sladka rozolija
SSKJ²
róža -e ž (ọ̑)
1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni
// rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože
2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo
● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša
♦ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; pravn. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico
SSKJ²
rožánec -nca m (á)
nar. podboj: kamnit rožanec / nasloniti se na rožanec; prijel se je za rožance in zagradil pot
SSKJ²
rožánski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Rožance ali Rož: rožanske vasi / rožansko narečje
SSKJ²
róžarica -e ž (ọ̑)
knjiž. ženska, ki prodaja rože na stojnici: rožarice s polnimi vozički rož
// zeliščarica: zdravilne čaje kupuje pri znani rožarici
SSKJ²
róžast -a -o prid. (ọ̑)
1. ki ima v vzorcu cvete, rože: rožasto blago / rožasta obleka, ruta / rožast vzorec
// ki je iz rož: obleka, okrašena z rožastimi obšivi
2. star. rožnat: rožasto nebo
♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus
    róžasto prisl.:
    rožasto rdeča tkanina
SSKJ²
róžen1 -žna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem
● star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno
2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica
♦ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz življenja Jezusa Kristusa; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
    róžno prisl.:
    rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč
    ♦     bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
SSKJ²
rožén2 -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rog ali roževino: rožen oklep pri želvi; rožena luska, tvorba / rožen glavnik; očala z roženim okvirom / roženi opilki / rožen oselnik
♦ agr. rožena moka gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
SSKJ²
rožénast -a -o prid. (ẹ̑)
roževinast, rožen2: roženast ročaj
SSKJ²
rožénec -nca m (ẹ̄)
petr. kamnina, sestavljena iz drobnih, različno obarvanih zrn kremena: plasti roženca v apnencu
SSKJ²
roženéti -ím nedov. (ẹ́ í)
spreminjati se v roževino: gornja plast kože roženi
SSKJ²
roženíca1 -e ž (í)
1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica
2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo
SSKJ²
roženíca2 -e ž (í)
nar. vzhodno škarnik, špirovec: stesati roženice
SSKJ²
roženíčen -čna -o (ȋ)
pridevnik od roženica1: roženična napaka
SSKJ²
roženína -e ž (í)
trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina: kopitna roženina / porezati volu roženino na parkljih
// snov iz tega tkiva: okviri očal iz roženine / prodajati roženino izdelke iz te snovi
♦ gozd. gostejši in temnejši les na zakrivljenem delu debla ali na spodnji strani vej pri iglavcih
SSKJ²
roženínast -a -o prid. (í)
zastar. roževinast, rožen2: očala z roženinastimi okviri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
róženkranc in róženkránc -a [rožənkranc] m (ọ̑; ọ̑-ȃ)
star. rožni venec: moliti roženkranc / imeti v rokah roženkranc
SSKJ²
róženkravt -a [rožənkrau̯t] m (ọ̑)
lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti: vejica roženkravta; nageljni, roženkravt in rožmarin
SSKJ²
roženvênski -a -o [rožənvenski] prid. (ē)
rel. rožnovenski: roženvenska nedelja
SSKJ²
róževec -vca m (ọ̑)
min. poldrag kamen rožnate barve: mizica iz roževca
SSKJ²
roževína -e ž (í)
trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine
// snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina
SSKJ²
roževínast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri
SSKJ²
róžica -e ž (ọ̑)
1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica
2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja
● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž. kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko
♦ bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih
SSKJ²
rôžič1 tudi rožìč -íča m (ó í; ȉ í)
1. sad rožičevca: jesti rožiče; fige in rožiči / pot pelje med oljkami in rožiči rožičevci
2. agr. zaradi rožičavosti spremenjen slivov sadež: rožiči kmalu odpadejo
SSKJ²
rožìč2 -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od rog: rožiči telička / pastir piska na rožič / piti iz rožiča; rožič s smodnikom
2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožiče; z rožiči puščati kri
SSKJ²
róžičast -a -o prid. (ọ̑)
ki ima v vzorcu drobne cvete, rožice: rožičasto blago / rožičast predpasnik
SSKJ²
rožíčavost -i ž (í)
agr. glivična bolezen sliv, pri kateri se razvijejo dolgi, ukrivljeni sadeži: zatirati kodravost in rožičavost
SSKJ²
rožíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom
2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke
● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek
♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata
SSKJ²
rožíčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na rožič ali rožičevec: rožičevo drevo / rožičeva moka / rožičeva potica
SSKJ²
rožíčevec -vca m (í)
južno drevo z rjavimi užitnimi sadovi v obliki stroka: med oljkami so rastli tudi rožičevci
SSKJ²
rožíčiti se -im se nedov. (í ȋ)
agr., v zvezi s sliva dobivati dolge, ukrivljene sadeže: slive se rožičijo
SSKJ²
rožíčkast -a -o prid. (ȋ)
ki ima rožiček, rožičke: rožičkasta glava modrasa; rožičkasta površina
SSKJ²
róžje -a s (ọ̑)
agr. deli rozg, odrezani pri obrezovanju: pobirati, sežigati rožje; butara rožja
// več rozg, rozge: zavarovati rožje proti pozebi
SSKJ²
róžka -e ž (ọ̑)
bot. plod pri košaricah: regratova rožka
SSKJ²
rožlín -a m (ȋ)
bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti, Althaea rosea: rožlin že cveti
SSKJ²
rožljánje -a s (ȃ)
glagolnik od rožljati: rožljanje ključev, verige / rožljanje grušča po pobočju / rožljanje z jedilnim priborom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rožljáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
    rožljáje :
    kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo
    rožljajóč -a -e:
    rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
SSKJ²
róžmanica -e ž (ọ̑)
nar. ženska, ki prodaja rože na stojnici: Hotel je videti, kakšne rože je neki prodajala ona rožmanica na vogalu (A. Rebula)
SSKJ²
róžmarin in rožmarín -a m (ọ̑; ȋ)
sredozemska grmičasta rastlina z ozkimi močno dišečimi listi in drobnimi modrikastimi cveti: rožmarin diši, se posuši / pripeti fantu rožmarin vejico rožmarina; dodati golažu rožmarin vršiček rožmarina
♦ bot. divji rožmarin navadna rožmarinka; nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus
SSKJ²
rožmarínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil
2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki
SSKJ²
rožmarínka -e ž (ȋ)
bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia:
SSKJ²
róžmarinov in rožmarínov -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
nanašajoč se na rožmarin: rožmarinov cvet; rožmarinova vejica / rožmarinovo olje
SSKJ²
róžnat -a -o prid. (ọ̑)
1. podoben barvi mareličnega cveta, bledo rdeč: rožnat papir; rožnata svetloba; rožnate vrtnice; rožnato nebo; bledo, temno rožnat / dekle rožnatega obraza; rožnati dojenčkovi prsti / rožnata barva / od zadrege je postala rožnata je lahno zardela
2. ekspr. za človeka zelo ugoden, prijeten: takrat nismo bili v rožnatem položaju; to so rožnati upi; razmere niso rožnate / pesn. rožnate sanje
// olepšan, optimističen: rožnato gledanje na kaj; sestavljati rožnata poročila
● ekspr. gledati kaj v rožnati luči, skozi rožnata očala lepše, kot je v resnici; ekspr. biti rožnate volje veselo razpoložen; dekle v rožnatem krilu rožastem
    róžnato prisl.:
    vse gleda, vidi rožnato; rožnato ožarjeni vrhovi / piše se narazen ali skupaj: rožnato bel ali rožnatobel; rožnato rdeč; rožnato zlat
SSKJ²
róžnica1 -e ž (ọ̑)
1. knjiž. (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah
2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren1: to je bilo že po rožnici
♦ bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae
SSKJ²
róžnica2 tudi rožníca -e ž (ọ̑; í)
zool. koščen izrastek na glavi, iz katerega zraste rog: rog in rožnica goveda
SSKJ²
róžnik -a m (ọ̑)
1. star. junij: bilo je sredi rožnika / (meseca) rožnika vse cvete
2. agr. boljši krompir domače sorte z rožnato lupino in belim ali rožnatim mesom: saditi rožnik / pozni, zgodnji rožnik
SSKJ²
rožnína -e ž (ī)
zastar. roževina, roženina: odrezati odvečno rožnino na kopitu
SSKJ²
rožnobárven -vna -o prid. (ȃ)
knjiž. rožnat: rožnobarvni oblaki
SSKJ²
rožnolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
knjiž. ki ima rožnata lica: rožnolična deklica
SSKJ²
rožnopŕst -a -o prid. (ȓ r̄)
knjiž., v zvezi z zarja rožnat: opevati rožnoprsto zarjo
SSKJ²
rožnopŕsten -tna -o prid. (ȓ)
knjiž., v zvezi z zarja rožnat: verzi o rožnoprstni zarji
SSKJ²
rožnovênski -a -o prid. (ē)
rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra
SSKJ²
ŕrr medm. (ȓ)
1. posnema ropot, drdranje: rrr, je podrsal z avtomobilčkom
2. posnema renčanje: izpod mize se je oglašalo: rrr, rrr, hov, hov
SSKJ²
ŕsk [tudi rə̀sk] medm. (ȓ; ə̏)
1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami
2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki
SSKJ²
ŕt -a m (ȓ ŕ)
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka: objadrati rt; rti, kleči in čeri / Rt dobre nade
● star. rt kopja konica
SSKJ²
ŕtast -a -o prid. (ŕ)
podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov
● knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča
♦ arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rtìč rtíča m (ȉ í)
manjšalnica od rt: objadrati rtič / Debeli rtič
SSKJ²
rtíči -ev m mn. (í ī)
nar. gorenjsko kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: navoziti hlode z rtiči
SSKJ²
rtína -e ž (í)
nar. odebeljeni del debla nad panjem; ritina: rtina podrtega drevesa
SSKJ²
RTV1 in rtv -ja [ertẹvé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
krat. radiotelevizija: razvoj RTV-ja / delati na RTV-ju; prvi del zloženk: RTV-prispevek; RTV-servis; RTV-naročnina; RTV-postaja
SSKJ²
RTV2 in rtv -- [ertẹvé] ž (ẹ̑)
krat. radiotelevizija: razvoj RTV / stavba RTV / RTV Ljubljana
SSKJ²
rubáška -e ž (ȃ)
v ruskem okolju široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom: nositi rubaško; temno modra rubaška; platnena rubaška / ruska rubaška
SSKJ²
rúbelj -blja m (ú)
denarna enota Rusije in nekaterih drugih držav: cena v rubljih / ruski rubelj
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje
♦ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju
SSKJ²
rúbež1 -a m (ȗ)
popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež; predlagati, preprečiti rubež
// odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež denarnih sredstev, nepremičnin, premičnin, živine; obvestilo, sklep, zapisnik o rubežu / izterjati z rubežem
♦ pravn. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo
SSKJ²
rúbež2 -i ž (ȗ)
star. rubež1: ni mogel preprečiti rubeži
SSKJ²
rúbežen1 -žni ž (ȗ)
star. rubež1: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo
SSKJ²
rúbežen2 -žna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na rubež: rubežni postopek; rubežni zapisnik / rubežni popis
SSKJ²
rúbežnik -a m (ȗ)
uradna oseba, ki opravi rubež: rubežniki so podjetju zaplenili službene avtomobile; poslati k dolžniku rubežnike; pričakovati rubežnike; rubežniki v spremstvu policije / rubežniki so odgnali kravo; spopad med rubežniki in vaščani
SSKJ²
rubídij -a m (í)
kem. mehka lahka kovina, ki se na zraku vžge, element Rb: rubidij in cezij
SSKJ²
rúbikon -a in -óna m (ȗ; ȗ ọ̑)
publ. meja, mejnik: prekoračiti rubikon / vesoljci so leteli čez vse časovne rubikone
SSKJ²
Rúbikon -a in -óna m (ȗ; ȗ ọ̑)
reka, ki je rimski vojskovodje ob vrnitvi s pohodov niso smeli prekoračiti z vojsko: Cezar je kljub prepovedi šel z vojsko čez Rubikon
● knjiž., ekspr. treba je prekoračiti Rubikon storiti odločilno dejanje
SSKJ²
Rúbikov -a -o prid. (ȗ)
navadno v zvezi Rubikova kocka in rubikova kocka kocka, sestavljena iz manjših vrtljivih kock v šestih barvah, ki omogočajo zelo veliko kombinacij: podariti otroku Rubikovo kocko / sestaviti Rubikovo kocko
SSKJ²
rubín -a m (ȋ)
drag kamen rdeče barve: prstan z rubinom; njene ustnice so bile kakor rubin
SSKJ²
rubínast -a -o prid.(ȋ)
1. ki je iz rubinov, z rubini: rubinast prstan; rubinasta ogrlica
2. po barvi podoben rubinu: natočila mu je kozarec rubinastega vina / rubinasta barva
    rubínasto prisl.:
    rubinasto se iskriti; rubinasto rdeč
SSKJ²
rubínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit
♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu
SSKJ²
rubíti in rúbiti -im nedov. (ī ú)
opravljati rubež: prišli so rubit; rubiti pri kom
● tedanji oblastniki so rubili kmete jim odvzemali premičnine, premoženje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rubricírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke
● knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino
SSKJ²
rubríka -e ž (ȋ)
1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi
2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika
// stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila
● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej
♦ pravn. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja
SSKJ²
rúča -e ž (ú)
nav. mn., nar. štajersko naramnica: ruče hlač / vtaknil je roke v ruče nahrbtnika
SSKJ²
ručáti -ím nedov. (á í)
močno, zamolklo se oglašati: močvirske ptice so ručale
SSKJ²
rúd -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž. rdeč, rjavkasto rdeč: ruda prst
SSKJ²
rúda -e ž (ú)
zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude
♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene
SSKJ²
rudár -ja m (á)
delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji
● publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih
SSKJ²
rudáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z iskanjem, pridobivanjem rud, premoga: v prejšnjem stoletju so začeli rudariti v Hrastniku / šel je rudarit na tuje delat kot rudar, rudniški delavec
SSKJ²
rudárjenje -a s (á)
glagolnik od rudariti: začetni časi rudarjenja / zaradi rudarjenja ogrožena poslopja
SSKJ²
rudárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno
♦ pravn. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu
SSKJ²
rudárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva
// veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo
SSKJ²
rudbékija -e ž (ẹ́)
bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije
SSKJ²
rúden -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na rudo: rudna zrna / rudna žila; rudno nahajališče / rudna bogastva
SSKJ²
rudimènt -ênta m (ȅ é)
1. knjiž. ostanek: stebrišče je le še rudiment nekdanje stavbe / rudimenti stare miselnosti
// zametek, zasnova: te zgodbe so rudimenti romana
2. biol. zakrneli organ: oko pri človeški ribici je primer rudimenta / rudimenti okončin pri kačah
SSKJ²
rudimentáren -rna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nepopoln, neizoblikovan: rudimentarni stebri / neandertalci so uporabljali rudimentaren jezik / roman v svoji rudimentarni obliki začetni, prvotni
2. biol. zakrnel: rudimentarne oči krta, človeške ribice
SSKJ²
rudíst -a m (ȋ)
pal. v kredi izumrla morska školjka, prirasla na podlago, z rogu podobno lupino: rudisti v plitvem morju / v plasteh so našli ostanke rudistov lupin te školjke
SSKJ²
rudíšče -a s (í)
mont. nahajališče rude: odkriti novo rudišče; bogato rudišče; rudišče uranove, železove rude; izkoriščanje rudišč
SSKJ²
rúdnat -a -o prid. (ȗ)
ki vsebuje rudo: rudnata kamnina
SSKJ²
rúdnica -e ž (ȗ)
zastar. mineralna voda: izvir rudnice
SSKJ²
rúdnik -a m (ȗ)
prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva ruda, premog: izkoriščati, odpreti, opustiti rudnik; spustiti se v rudnik; bogat rudnik; eksplozija v rudniku / rudnik premoga, soli, urana, zlata / idrijski rudnik / pog. dobiti delo pri rudniku v delovni organizaciji, ki se ukvarja s pridobivanjem rude, premoga
// ekspr., s prilastkom kraj, prostor, kjer je česa zelo veliko: novo najdišče je pravi arheološki rudnik / ta knjiga je rudnik informacij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rudnína -e ž (ī)
plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine
♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini
SSKJ²
rudnínka -e ž (ȋ)
trg. rudninske snovi kot dodatek, primes krmi: dajati živini rudninko
SSKJ²
rudninoslôvje -a s (ȏ)
mineralogija: razvoj rudninoslovja
SSKJ²
rudnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rudnino: rudninska sestava kamnine / velikost rudninskih zrnc / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; rudninsko gnojilo, krmilo
SSKJ²
rúdniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na rudnik: rudniške naprave / rudniška lokomotiva
● zastar. rudniško zlato samorodno zlato, ki se dobi v rudniku
SSKJ²
rúdo -a s (ú)
nar. oje1: rudo je zadelo ob drevo in voz se je ustavil
♦ navt. ročica krmila pri manjšem vodnem vozilu
SSKJ²
rudo... prvi del zloženk
nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje
SSKJ²
rudogórje -a s (ọ̑)
geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje
SSKJ²
rudokòp -ópa m (ȍ ọ́) zastar.
1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli
2. rudar: ponesrečeni rudokopi
SSKJ²
rudonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti
SSKJ²
rudosléd -a m (ẹ̑)
pravn., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled
SSKJ²
rudoslédec -dca m (ẹ̑)
nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec
SSKJ²
rudosléden -dna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine
SSKJ²
rufiján -a m (ȃ)
knjiž. zvodnik: rufijani in vlačugarji
SSKJ²
rugby ipd. gl. ragbi ipd.
SSKJ²
ruína -e ž (ī)
knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice
● knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel
SSKJ²
ruinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali
// uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral
    ruiníran -a -o:
    ruiniran človek; ruinirane hiše
SSKJ²
rúj -a m (ȗ)
grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem
SSKJ²
rújen -jna -o prid. (ū) ekspr.
1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina
2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja
● knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi
SSKJ²
rújev -a -o (ȗ)
pridevnik od ruj: rujevo listje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rujevína -e ž (í)
bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina
SSKJ²
rúk -a m (ȗ)
glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruk
♦ lov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov
SSKJ²
rukáč -a m (á)
lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca
SSKJ²
rukalíšče -a s (í)
lov. kraj, prostor, kjer jelen ruka: ko se zdani, se jelen umakne z rukališča
SSKJ²
rúkanje -a s (ū)
glagolnik od rukati2: rukanje jelenov
SSKJ²
rúkati1 -am nedov. (ū ȗ)
nižje pog. suvati: kar naprej ruka sošolca
● nižje pog. avtomobil, voz na taki cesti zelo ruka zaradi jam, kamenja na cesti sunkovito stresa, premetava
SSKJ²
rúkati2 -am nedov. (ū)
lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka
// s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal
    rukajóč -a -e:
    rukajoči jeleni
SSKJ²
rúkati3 -am in rúčem nedov. (ū)
nar. dolenjsko mukati: krava zateglo ruka
SSKJ²
rúkniti -em dov. (ú ȗ)
1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel
2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne
SSKJ²
rúkola -e ž (ȗ)
enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem: očistiti, oprati rukolo; šopek sveže rukole; karpačo, sir, školjke na rukoli; solata, rižota, testenine z rukolo; špinača, redkvica in rukola
SSKJ²
rúkvica -e ž (ȗ)
enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem; rukola: gojiti, posejati rukvico; rižota, testenine z rukvico; blitva in rukvica
SSKJ²
ruláda -e ž (ȃ)
1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro
2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado
SSKJ²
rulándec -dca m (ȃ)
kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem
SSKJ²
ruléta -e ž (ẹ̑)
hazardna igra, pri kateri odloča o dobitku kroglica, ki se ustavi v vdolbinici na enem od oštevilčenih rdečih ali črnih polj na vrteči se plošči: ruleta je postala njegova strast; igrati, izgubiti na ruleti; pri ruleti ima srečo / ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; pren., ekspr. ruleta usod
// okrogla plošča za to igro: ruleta se ustavi; kroglica se je zakotalila po ruleti
SSKJ²
ruléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ruleto: ruletne igralnice / ruletni igralec / ruletna mizica
SSKJ²
rulétka -e ž (ẹ̑)
v ruskem okolju ruleta: izgubljati pri ruletki
SSKJ²
rúliti -im nedov. (ú)
knjiž. tuliti, rjoveti: lačna živina ruli v hlevu / ranjenec je rulil od bolečine / pred hišo rulijo kompresorji
    rulèč -éča -e:
    žival je ruleč bežala v gozd; ruleče oglašanje
SSKJ²
rúljenje -a s (ú)
glagolnik od ruliti: oponašati ruljenje
SSKJ²
rulótka -e ž (ọ̑)
v tržaškem in beneškoslovenskem okolju stanovanjska prikolica: počitnice preživlja pod šotorom ali v rulotki
SSKJ²
rúm -a m (ȗ)
alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom
♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rúmba -e ž (ȗ)
počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati rumbo; rumba in samba
// skladba za ta ples:
SSKJ²
rúmel -mla m (ú)
nižje pog. hrup, trušč: iz šole je bilo slišati rumel
SSKJ²
rumén1 -i ž (ẹ̑)
knjiž. rumenina: rumen jesenskega listja
SSKJ²
rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é)
ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad
    rumêno prisl.:
    rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
    ●     ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
    rumêni -a -o sam.:
    zmagali so rumeni; dekle v rumenem
SSKJ²
rumênček in ruménček -čka m (é; ẹ̄)
ekspr. rumenkasta žival: rumenček in belček
SSKJ²
rumênec in ruménec -nca m (é; ẹ̄)
1. človek rumene rase: črnci in rumenci
2. rumenkasta žival, navadno vol: vpreči rumenca
SSKJ²
rumenênje -a s (é)
glagolnik od rumeneti: rumenenje listja jeseni
SSKJ²
rumenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati rumen: listje rumeni in odpada / žito že rumeni začenja zoreti / zaradi deževja je koruza začela rumeneti; od bolezni ji obraz rumeni
2. knjiž. rumeno se odražati, kazati: v daljavi so rumenela žitna polja
    rumenèč -éča -e:
    rumeneče listje
SSKJ²
rumeníca -e ž (í)
1. zlatenica: zboleti za rumenico
2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice
● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti)
♦ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
SSKJ²
rumeník -a m (í)
bot., v zvezi barvilni rumenik vrtna začimbna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, Carthamus tinctorius: seme barvilnega rumenika / olje barvilnega rumenika
SSKJ²
rumenílo -a s (í)
1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo
♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo
2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca
SSKJ²
rumenína -e ž (í)
lastnost rumenega, rumena barva: rumenina jesenskega listja; rumenina trobentic / ekspr.: pokrajina se je svetila v rumenini v rumenkasti svetlobi; bleda rumenina sveč
● knjiž. rumenine na sliki so izginile rumene lise
SSKJ²
rumeníti -ím nedov. (ī í)
delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje
    rumeníti se knjiž.
    1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori
    2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni
SSKJ²
rumenják -a m (á)
1. rumena snov v jajcu: ločiti rumenjak od beljaka; zmešati rumenjake s sladkorjem; jajce z dvojnim rumenjakom / jajčni rumenjak
2. star. zlat kovanec, zlatnik: polna mošnja rumenjakov / cel dan iz pravd koval bom rumenjake (F. Prešeren)
SSKJ²
rumenjákov -a -o (á)
pridevnik od rumenjak: rumenjakova barva
SSKJ²
rumênka in ruménka -e ž (é; ẹ̄)
1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko
2. ženska rumene rase: belka in rumenka
3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke
SSKJ²
ruménkast in rumênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
ki ni popolnoma rumen: rumenkasti lasje; rumenkasta svetloba; bledo rumenkasto blago / rumenkasta barva / od bolezni rumenkast obraz; srajca je postala rumenkasta je porumenela
    ruménkasto in rumênkasto prisl.:
    rumenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj rumenkasto beli ali rumenkastobeli cveti
SSKJ²
ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zastar. rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz
SSKJ²
rumeno...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na rumen: rumenokljun, rumenokožec, rumenopolt
SSKJ²
rumeno...2 prvi del zloženk, kakor rumenopikčast, rumenorjav, rumenozelen, ipd., gl. rumen2
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rumenocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis
SSKJ²
rumenoglàv in rumenogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima rumeno glavo: rumenoglava ptica
SSKJ²
rumenokljún -a -o prid. (ȗ ū)
ki ima rumen kljun: rumenokljun kos
● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni
SSKJ²
rumenokljúnec -nca m (ȗ) ekspr.
1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev
2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim
SSKJ²
rumenokóžec -žca m (ọ̑)
človek rumene rase: belokožci in rumenokožci
SSKJ²
rumenokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki je rumene kože: rumenokožni delavci
SSKJ²
rumenolás in rumenolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima rumenkaste, svetle lase: rumenolaso dekle
SSKJ²
rumenoláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima rumenkaste, svetle lase: rjavolaska in rumenolaska
SSKJ²
rumenopôlt -a -o [rumenopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je rumene polti: rumenopolti prebivalci
SSKJ²
rumênost -i ž (é)
lastnost rumenega, rumena barva: rumenost žitnih polj
SSKJ²
rumenozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima rumene, rumenkaste zobe: rumenozob konj
SSKJ²
rúmov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na rum: rumova esenca / rumov okus
SSKJ²
rumpsteak gl. ramstek
SSKJ²
rúna -e ž (ū)
pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen: rune so označevale glasove in pojme
// mn. pisava iz teh črk: raziskovati rune
SSKJ²
rúnast -a -o prid. (ū)
ki ima gosto runo, dlako: runasti jagenjčki
● knjiž. žival je bila siva, runasta kosmata
// knjiž. podoben runu: gorski vrhovi štrlijo iz runaste megle
SSKJ²
rúnda -e ž (ȗ)
1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje
2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal
3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro
4. pog., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo
5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina
● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; pog. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah
SSKJ²
rúnja -e ž (ú)
mn., nar. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: Tedaj se je razneslo po ljudeh, da gredo runje po deželi (I. Pregelj)
SSKJ²
rúnkelj -na in -klja [runkəlj] m (ú)
nar. štajersko (krmna) pesa: okopavati runkelj; puliti runkeljne
SSKJ²
rúno -a s (ū)
1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo
● zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje
// volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa
2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom
// knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo
SSKJ²
rúnski1 -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na runo, črko: raziskovati runske znake / runska pisava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rúnski2 -a -o prid. (ȗ)
tekst., v zvezi runska volna volna s hrbta, pleč, dobljena pri striženju žive ovce:
SSKJ²
rúpa -e ž (ú)
odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore
// nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli
♦ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane
SSKJ²
rúpija -e ž (ú)
denarna enota Indije in nekaterih drugih držav: za delo mu je plačal le nekaj rupij / indonezijska, pakistanska rupija
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: porabil je zadnjo rupijo
SSKJ²
ruptúra -e ž (ȗ)
med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice
// tako nastala poškodba, raztrganina:
SSKJ²
rurálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. kmečki, podeželski: ruralno prebivalstvo / ruralno naselje
♦ soc. ruralna sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v kmečkem, podeželskem okolju
// kmetijski, poljedelski: ruralna podoba pokrajine; ruralno območje
SSKJ²
ruralíst -a m (ȋ)
predstavnik ruralizma: češki ruralisti
SSKJ²
ruralístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na ruraliste ali ruralizem: ruralistično pesništvo / pisatelji ruralistične smeri
SSKJ²
ruralízem -zma m (ī)
lit. literarna smer, ki poudarja vrednost kmečkega življenja: predstavniki ruralizma
SSKJ²
rús1 -a m (ȗ)
nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi
● bilo jih je kot rusov zelo veliko
SSKJ²
rús2 -a m (ȗ)
nav. mn., gastr. rusel: jesti ruse
SSKJ²
rús3 -a -o prid. (ȗ ū)
star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada
● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno
♦ min. rusi železovec hematit
SSKJ²
rúsa1 -e ž (ū)
etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: kurenti, vrači in ruse
SSKJ²
rúsa2 -e ž (ū)
nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse
● nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine
SSKJ²
rusálka -e ž (ȃ)
mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v vodi: povodni mož in rusalke
SSKJ²
rúsast1 -a -o prid. (ū)
star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje
SSKJ²
rúsast2 -a -o prid. (ū)
nar. severovzhodno brkat: rusast moški
// kosmat, neobrit: danes si pa rusast
SSKJ²
rúsec -sca m (ȗ)
knjiž. rdečelasec: bil je pegast rusec
SSKJ²
rúsel -sla m (ū)
nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle
SSKJ²
rusíca in rúsica -e ž (í; ȗ)
nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica2: pik rusice
SSKJ²
rusificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj rusko: rusificirati prebivalstvo
    rusificíran -a -o:
    njegov priimek je rusificiran
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rusifikácija -e ž (á)
glagolnik od rusificirati: odpor proti rusifikaciji
SSKJ²
rusínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Rusine: rusinske vasi v Vojvodini / rusinske pesmi
SSKJ²
rusínščina -e ž (ȋ)
rusinski jezik: pisati pesmi v rusinščini
SSKJ²
rusíst -a m (ȋ)
strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko
SSKJ²
rusístika -e ž (í)
veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike
SSKJ²
rúsiti -im nedov. (ū ȗ)
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti
2. delati kaj rusko: rusiti priseljence
SSKJ²
rusízem -zma m (ī)
jezikosl. element ruščine v kakem drugem jeziku: rusizmi v prevedenih delih
SSKJ²
rúska -e ž (ȗ) nar.
1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica2: pik ruske
2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske
SSKJ²
rúski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi
// pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film
♦ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih 1904–1905; zool. ruska vidra kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka
    rúsko prisl.:
    govoriti (po) rusko
SSKJ²
rusobrád in rusobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á)
knjiž. rdečebrad: rusobrad moški
SSKJ²
rusobrádec -dca m (ȃ)
knjiž. rdečebradec: plečat rusobradec
SSKJ²
rusofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za rusko politiko, kulturo: imeti koga za rusofila
SSKJ²
rusofílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rusofile ali rusofilstvo: rusofilska družina / rusofilsko predavanje
SSKJ²
rusofílstvo -a s (ȋ)
rusofilska miselnost: zavračati rusofilstvo
SSKJ²
rusoglàv in rusogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
knjiž. rdečelas: rusoglav mornar
SSKJ²
rusoglávec -vca m (ȃ)
knjiž. rdečelasec: čokat rusoglavec
SSKJ²
rusolás in rusolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
knjiž. rdečelas: rusolas fant
SSKJ²
rúsovski -a -o prid. (ȗ)
zastar. ruski: rusovska govorica / prava rusovska zima zelo mrzla
SSKJ²
rúsovstvo -a s (ȗ)
lastnosti, značilnosti Rusov: rusovstvo v delih Turgenjeva / vpliv rusovstva ruske kulture in miselnosti / pravoslavje se je enačilo z rusovstvom s pripadnostjo k ruski državi
SSKJ²
rústičen -čna -o prid. (ú)
rustikalen: rustični stebri / knjiž. ta človek je rustičen robat, grob
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rustificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. dati čemu preproste, umetniško manj dovršene oblike: rustificirati visoko umetnost
    rustificíran -a -o:
    obrazi na sliki so rustificirani
SSKJ²
rústika -e ž (ú)
arhit. zid iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov: rustika renesančne palače; rustika v pritličju
● knjiž. ta predalnik je rustika je iz (nekdanje) kmečke hiše
SSKJ²
rustikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše
2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu
3. knjiž. robat, grob2: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade
♦ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi
SSKJ²
rustikalizácija -e ž (á)
knjiž. uvajanje rustikalnih, kmečkih elementov v kaj: rustikalizacija pohištva / rustikalizacija slovenske literature
SSKJ²
rúša -e ž (ú)
vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo
● vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev
// kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami
// rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša
SSKJ²
rúšast -a -o prid. (ú)
rušnat: rušast breg / tam imajo koče rušasto streho
SSKJ²
rúščina -e ž (ȗ)
ruski jezik: učiti se ruščino; prevajati iz ruščine / jutri bo ruščina pouk tega jezika
SSKJ²
rúšen -šna -o (ȗ)
pridevnik od ruša: delati kompost iz rušnih plasti
SSKJ²
rúšenec -nca m (ú)
lastnik stavbe, ki je z uradno odločbo predvidena za rušenje, zlasti zaradi gradnje novih objektov ali cest: preselitev rušencev; nadomestna gradnja za rušence
SSKJ²
rúšenje -a s (ū)
glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti
● publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitve
♦ mont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami
SSKJ²
rúšev -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na rušje: ruševe veje / rušev grm
SSKJ²
rúševčev -a -o (ú)
pridevnik od ruševec: klobuk z ruševčevimi krivci za trakom
SSKJ²
rúševec -vca m (ú)
večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca
SSKJ²
rúševina1 -e ž (ú)
star. ruša: kolesa so se pogrezala v mehko ruševino
SSKJ²
ruševína2 -e ž (í)
nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja
● ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana
SSKJ²
ruševínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ruševino, razvalino: odkopavati ruševinske plasti / ruševinski psi psi, izučeni za reševanje izpod ruševin
SSKJ²
rúševje -a s (ú)
1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni
2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja
SSKJ²
rúševka1 -e ž (ú)
samica ruševca: ruševka z mladiči
SSKJ²
rúševka2 -e ž (ú)
vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko
SSKJ²
rúševnat -a -o prid. (ú)
rušnat: ruševnata tla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rušílec -lca [tudi rušiu̯ca] m (ȋ)
1. kdor ruši: barakarji so hoteli pregnati rušilce / ekspr. rušilci starega družbenega reda / ekspr. rušilec discipline, sloge
2. voj. hitra vojna ladja, oborožena s topovi, torpedi in raketami, zlasti za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago dva rušilca; križarke, fregate in rušilci / raketni, torpedni rušilec
SSKJ²
rušílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rušenje: rušilna sredstva / sporočilo o močnem, rušilnem potresu; rušilni učinek; rušilna moč / rušilna bomba bomba, ki ruši zaradi sproščenih eksplozivnih plinov / rušilna dejavnost vohunskih skupin
SSKJ²
rušílnost -i ž (ȋ)
sposobnost za rušenje: velika rušilnost dinamita
SSKJ²
rušína tudi rúšina -e ž (í; ú)
star. ruša: obložiti stezo z rušinami; kompost iz gnoja in rušin / sledovi koles na rušini
SSKJ²
rušínka -e ž (ȋ)
vrtn. prst iz preperele ruše: dodati rastlini rušinko in gnojevko
SSKJ²
rušítelj -a m (ȋ)
kdor ruši: rušitelji so začeli podirati hišo / ekspr. rušitelj enotnosti / ekspr. brezobzirni rušitelji tradicije
SSKJ²
rušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš
SSKJ²
rúšiti -im, in rušíti in rúšiti -im nedov.(ú ȗ; ī ú)
1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo
3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati
    rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se
    1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali
    2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas
    3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka
    // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti
    rušèč -éča -e:
    narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov
SSKJ²
rušítven -a -o (ȋ)
pridevnik od rušitev: predložiti komisiji rušitveni načrt
SSKJ²
rúšje -a s (ū)
1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: krivenčasto rušje; macesen in rušje
2. drevje, grmovje rušja: težko je hodil skozi rušje; skriti se v rušju
SSKJ²
rušljív -a -o prid. (ī í)
ki se rad (po)ruši, zruši: iz blata zidane hiše so zelo rušljive / zavarovati rušljiva pobočja / rušljive skale krušljive, drobljive / ekspr. rušljivo ravnotežje
SSKJ²
rúšnat -a -o prid. (ȗ)
pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe
♦ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
SSKJ²
rúšnja -e ž (ȗ)
star. ruša: iz rušnje štrli kamen; sedeti na rušnji
SSKJ²
rút -a m (ȗ)
nar. severozahodno s travo poraslo nekdaj izkrčeno zemljišče v hribovitem, gorskem svetu: strmi ruti
SSKJ²
rúta1 -e ž (ú)
1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo / naglavna ruta
// kar je temu podobno: razgrnil je ruto in naložil nanjo jabolka / zaviti se v ogrinjalno ruto; oporna ruta okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; ovratna ruta; pionirska ruta v socializmu rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; taborniška ruta
2. star. robec: potegniti ruto iz žepa / žepna ruta
● star. povezati obleko v ruto v culo
SSKJ²
rúta2 -e ž (ȗ)
1. tur. načrt, popis potovanja: ruta vključuje ogled glavnega mesta / določiti ruto za naslednji dan smer potovanja
2. navt. pas morja, po katerem poteka ladijski promet: ruta med pristanišči
SSKJ²
rúta3 -e ž (ú)
knjiž., v zvezi vinska ruta vinska rutica:
SSKJ²
rúte rút ž mn. (ȗ)
nar. hribi, planine: Vse rute, planine, niti skalnati podvrh in planote niso mogle zadušiti glasov (D. Druškovič)
SSKJ²
rúten -tna -o (ȗ)
pridevnik od ruta, pokrivalo: rutne rese
SSKJ²
ruténij -a m (ẹ́)
kem. redka, trda žlahtna kovina sivkasto bele barve, element Ru: paladij in rutenij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ruténski -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. ukrajinski: rutenska zemlja
SSKJ²
rúti rújem nedov. (ú)
knjiž. ruvati: vihar je rul drevesa / ruti peso, repo puliti
SSKJ²
rútica1 -e ž (ú)
manjšalnica od ruta, pokrivalo: na glavi je imela rutico / z rutico obvezati roko / potegniti rutico iz žepa robec
SSKJ²
rútica2 -e ž (ú)
bot., v zvezah: pozidna rutica praprot s pernato deljenimi listi, ki raste po zidnih in skalnih razpokah, Asplenium ruta muraria; vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens
SSKJ²
rutíl -a m (ȋ)
min. rudnina titanov dioksid: rutil v morskem pesku; kristali rutila
SSKJ²
rutína -e ž (ȋ)
1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom: imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina
// nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: režiser se je upiral rutini; igralska rutina; zaiti v preveliko rutino
2. nav. ekspr. strokovno delo, opravilo, potekajoče po že znanem, ustaljenem načinu: poleti v vesolje so postali rutina; aparati odvzamejo zdravniku velik del vsakdanje rutine
SSKJ²
rutinêr -ja m (ȇ)
kdor je v kaki stvari zelo izurjen, izkušen: postal je rutiner v prevajanju; šahist rutiner / ekspr. umetnik se je spremenil v rutinerja
SSKJ²
rutinêrski -a -o prid.(ȇ)
nanašajoč se na rutinerje ali rutinerstvo: rutinerski birokrat / rutinerske razvade glasbenikov / rutinerska opravila rutinska
    rutinêrsko prisl.:
    rutinersko opravljati delo
SSKJ²
rutinêrstvo -a s (ȇ)
nav. ekspr. tehnično dovršeno opravljanje dela brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: očitali so mu rutinerstvo; boriti se proti rutinerstvu
SSKJ²
rutiníran -a -o prid.(ȋ)
izurjen, izkušen: rutiniran alpinist, govornik, voznik; rutiniran pevski zbor / rutinirana kretnja
    rutinírano prisl.:
    rutinirano pisati
SSKJ²
rutiníranost -i ž (ȋ)
izurjenost, izkušenost: rutiniranost glavne igralke; rutiniranost naših tekmovalcev / v njegovem delovanju prevladujeta rutiniranost in konservativnost
SSKJ²
rutínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na rutino: rutinsko prevajanje / rutinski članki, filmi; rutinska risba / režija bi morala biti bolj rutinska tehnično dovršena / rutinski poleti vojaških letal; rutinski zdravniški pregled; rutinsko delo / rutinska popravila navadna, vsakdanja
    rutínsko prisl.:
    te laboratorijske preiskave potekajo rutinsko
SSKJ²
rútka -e ž (ú)
manjšalnica od ruta, pokrivalo: deklice v rutkah
SSKJ²
ruváč -a m (á)
1. delavec, ki ruje: plačati ruvačem
2. agr. priprava za ruvanje, puljenje okopavin, dreves: ruvač za peso / traktorski ruvač drevja
SSKJ²
ruvánje tudi rúvanje -a s (ȃ; ū)
glagolnik od ruvati: ruvanje dreves z buldožerji / ruvanje korenja, repe / preprečiti ruvanje med pijanci; ruvanje z napadalcem
SSKJ²
ruváti rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū)
1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca
2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje
3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga
● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
    ruváti se, tudi rúvati se
    z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali
SSKJ²
rúž -a m (ȗ)
zastar. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice; rdečilo: ruž in puder / ruž za ustnice
SSKJ²
rúžica -e ž (ȗ)
agr. lahko rdeče vino, po izvoru iz Panonske nižine: piti ružico
SSKJ²
rúžiti -im nedov., tudi ružíte; tudi ružíla (ú) nar.
1. luščiti: ružiti fižol, kostanj / ružiti koruzo
2. ropotati, rožljati: ružiti po vratih; ružiti z verigami
SSKJ²
rváč -a m (á)
knjiž. pretepač: največji rvač med fanti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rvánje -a s (ȃ)
ruvanje: rvanje dreves / rvanje korenja puljenje
SSKJ²
rváti rújem nedov., rvál (á ú)
ruvati: vihar je rval drevesa / rvati korenje, repo puliti / rajši sta se rvala in boksala, kot pa se učila; rvati se za žogo / ni se hotel rvati z žensko za to prepirati
SSKJ²
ŕž -í ž (ȓ)
kulturna rastlina z dolgim steblom in dolgim klasom ali njeno seme: rž zori; sejati, žeti rž; gosta, visoka rž; snop rži / drobnozrnata rž; jara, ozimna rž
SSKJ²
ržén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rž: rženi klas; ržena slama; rženo zrno / rženi kruh; ržena moka
● star. rženi cvet junij
♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži
SSKJ²
ržénec -nca m (ẹ̄)
nar. rženi kruh: peči rženec
SSKJ²
rženják -a m (á)
star. rženi kruh: jesti rženjak; hlebec rženjaka
SSKJ²
ržénka -e ž (ẹ̄)
agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke
SSKJ²
ržíšče -a s (í)
njiva, na kateri je rasla rž: preorati ržišče
SSKJ²
s1 -- in -ja in -a [sə̀ sə̀ja in ès êsa] m (ə̏; ȅ ȇ)
devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S; z malim s; od s-ja do ž-ja; trije s-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik
♦ jezikosl. s simb. samostalnik srednjega spola
    s- prvi del zloženk
    nanašajoč se na s, obliko te črke: naravna S-krivina
    ♦     agr. S-kljuka kljuka, ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici
SSKJ²
s2 predl., gl. z2
SSKJ²
s... gl. z...
SSKJ²
sabêjnik -a m (ȇ)
nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki
SSKJ²
sábeljn -a -o [sabəljn] (ȃ)
pridevnik od sablja: sabeljni ročaj
SSKJ²
sáblja -e ž (ȃ)
1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja
2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne
// dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja
● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se
♦ agr. nož za razrezovanje grud
SSKJ²
sabljáč -a m (á)
kdor se ukvarja s sabljanjem: sabljači, boksarji in tekači
SSKJ²
sabljáčica -e ž (á)
ženska, ki se ukvarja s sabljanjem: bila je spretna sabljačica
SSKJ²
sabljalka gl. sabljavka
SSKJ²
sabljánje -a s (ȃ)
glagolnik od sabljati: učiti se sabljanja; svetovno prvenstvo v sabljanju / besedno sabljanje
SSKJ²
sábljar tudi sabljár -ja m (ȃ; á)
nekdaj izdelovalec sabelj: sabljarji in mečarji
SSKJ²
sábljarica -e ž (ȃ)
zool. roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca: opazovanje sabljaric / kit sabljarica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sábljarka -e ž (ȃ) zool.
1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka
2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus:
SSKJ²
sábljast -a -o prid. (ȃ)
podoben sablji: sabljasti listi; krive, sabljaste veje / imel je sabljaste noge
♦ vet. sabljasti rep psa; sabljasta stoja stoja pri živalih, zlasti kravah, z zelo upognjenim skočnim sklepom zadnjih nog
SSKJ²
sabljáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje
♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju
SSKJ²
sabljáti -ám nedov. (á ȃ)
dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli
    sabljáti se nekdaj
    bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami
SSKJ²
sabljávka in sabljálka -e [sabljau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki se ukvarja s sabljanjem: tekmovanje sabljavk
SSKJ²
sabljezób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima sablji podobne zobe: sabljezobi tigri
SSKJ²
sábljica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od sablja: potegniti sabljico iz nožnice
SSKJ²
sábljičast -a -o prid. (ȃ)
podoben sablji, sabljici: sabljičasti zeleni listi / ima sabljičaste noge
SSKJ²
sabljíka -e ž (í)
vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti sabljike
SSKJ²
sábljin -a -o (ȃ)
pridevnik od sablja: sabljin ročaj
SSKJ²
sábor -a m (á)
1. na Hrvaškem parlament: sklepi sabora / hrvaški sabor
2. zlasti v ruskem okolju večja, pomembnejša cerkev: Petropavlovski sabor
3. v Pravoslavni cerkvi cerkveni zbor: sklicati cerkveni sabor
SSKJ²
sabotáža -e ž (ȃ)
namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda: obsojen je bil zaradi sabotaže; sabotaža v rudniku / gospodarska sabotaža / proti nasprotniku so se borili tudi s propagando in sabotažami
SSKJ²
sabotážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje
SSKJ²
sabotêr -ja m (ȇ)
kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter
SSKJ²
sabotêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki sabotira: kaznovati saboterko / takrat je delala kot obveščevalka in saboterka
SSKJ²
sabotêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na saboterje: saboterska skupina / sovražno in sabotersko delo, delovanje
SSKJ²
sabotêrstvo -a s (ȇ)
dejavnost saboterjev: obdolžili so ga saboterstva
SSKJ²
sabotíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sabotirati: sabotiranje v rudniku / sabotiranje mirovne pogodbe
SSKJ²
sabotírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda: nekateri delavci so sabotirali / sabotirati delo
// nav. ekspr. namerno ne upoštevati, ne meniti se za kaj: ljudstvo je sabotiralo okupatorjeve odredbe; sabotirati mirovno pogodbo
2. pog. ne delovati, ne funkcionirati: kamera sabotira; puška je spet sabotirala / bomba je sabotirala ni eksplodirala
SSKJ²
sáčiti -im nedov. (ā ȃ)
rib. loviti s sakom: dovolili so mu sačiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sád -ú m, prvi pomen stil. sád -a (ȃ)
1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki
2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledica
● ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke vojakov zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna
SSKJ²
sáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
SSKJ²
sádež -a m (ȃ)
užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje
♦ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
SSKJ²
sádežen -žna -o (ȃ)
pridevnik od sadež: sadežna lupina
SSKJ²
sadíka -e ž (í)
mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto: sadike so odgnale, se prijele; gojiti sadike v toplih gredah; osuti, posaditi sadike; zavarovanje sadik / drevesne sadike; ribezove, trtne sadike; zeljne sadike; sadika paradižnika; pren. žlahtne kulturne sadike
SSKJ²
sadílec -lca [sadilca in sadiu̯ca] m (ȋ)
kdor sadi: sadilci oljk, trt
SSKJ²
sadílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sajenje: delati luknje s sadilnim klinom; sadilni stroj / kopati sadilne jame za drevesa
SSKJ²
sadílnik -a m (ȋ)
agr. priprava za sajenje rastlin: saditi s sadilnikom / traktorski sadilnik; sadilnik za krompir
SSKJ²
sadíst -a m (ȋ)
kdor doživlja (spolni) užitek, kadar muči, ponižuje koga: je velik sadist; sadist in mazohist / erotični sadisti
SSKJ²
sadístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na sadizem: sadističen užitek; sadistično nagnjenje; imel je sadistično veselje mučiti jetnike / sadistični umor
    sadístično prisl.:
    sadistično ubijati
SSKJ²
sadístka -e ž (ȋ)
ženska, ki doživlja (spolni) užitek, kadar muči, ponižuje koga: bila je sadistka
SSKJ²
sadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od saditi: saditev krompirja / jesenska, spomladanska saditev; saditev v vrste
SSKJ²
sadíti -ím nedov. (ī í)
1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: saditi drevesa; saditi koruzo, krompir; sejati in saditi / saditi v vrste
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko
2. ekspr., v zvezi rožice saditi govoriti vzneseno, lepo ali priliznjeno, sladko: rožic ji ne sadi, vendar se razumeta; govori, kakor bi rožice sadil
    sajèn -êna -o:
    na gosto sajena koruza
SSKJ²
sadítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja
SSKJ²
sadízem -zma m (ī)
doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar muči, ponižuje koga: biti nagnjen k sadizmu; sadizem in mazohizem
// knjiž., s prilastkom naslada ob tuji bolečini: moralni sadizem / umor iz sadizma
SSKJ²
sadjár -ja m (á)
kdor se ukvarja s sadjarstvom: sadjar in vrtnar
SSKJ²
sadjáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se s sadjarstvom: sadjariti in vrtnariti
SSKJ²
sadjárjenje -a s (á)
glagolnik od sadjariti: sadjarjenje in vrtnarjenje
SSKJ²
sadjárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sadjarje ali sadjarstvo: sadjarsko delo / sadjarska škropilnica, žaga; sadjarske škarje / sadjarsko društvo / sadjarski in vinorodni kraji
SSKJ²
sadjárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in pridelovanjem sadja: pospeševati sadjarstvo; sadjarstvo in vinogradništvo / plantažno sadjarstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sádje -a s (á)
1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo
SSKJ²
sadjejéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin: sadjejedi netopirji; sadjejede opice, papige / sadjejeda žival
SSKJ²
sadjejédec -dca m (ẹ̑)
kdor se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin: naši predniki so bili sadjejedci; presnojedci in sadjejedci / ptice veljajo za sadjejedce
// ekspr. kdor rad jé sadje: težko bi se odrekel sadju, saj je pravi sadjejedec; sladkosnedi sadjejedci
SSKJ²
sadjerêjec -jca m (ȇ)
star. sadjar: bil je skrben sadjerejec
SSKJ²
sadjerêjski -a -o prid. (ȇ)
star. sadjarski: sadjerejski kraji
SSKJ²
sadjeróden -dna -o prid. (ọ̄)
ki ima pogoje za (dobro) uspevanje sadnega drevja: sadjerodni kraji
SSKJ²
sádjevec -vca m (á)
mošt ali žganje iz sadja: delati sadjevec; kozarec sadjevca
SSKJ²
sádnja -e ž (á)
zastar. sajenje2: sadnja drevesnih sadik
SSKJ²
sadomazohízem tudi sadomasohízem -zma m (ī)
doživljanje (spolnega) užitka ob mučenju, poniževanju osebe, ki ob tem tudi sama uživa: prakticirati sadomazohizem; biti nagnjen k sadomazohizmu
SSKJ²
sadonôsen -sna -o prid. (ó ō)
zastar. saden, sadjeroden: sadonosno drevje / sadonosni kraji
SSKJ²
sadonôsnik -a m (ȏ)
zastar. sadovnjak: imeli so lep sadonosnik
SSKJ²
sadovník -a m (í)
zastar. sadovnjak: imeli so velik sadovnik
SSKJ²
sadovnják -a m (á)
zemljišče, na katerem je posajeno sadno drevje: imeti velik sadovnjak; kupil je hišo s sadovnjakom / plantažni, vrtni sadovnjak
// drevje, ki raste na takem zemljišču: posekati sadovnjak
SSKJ²
sádra -e ž (ȃ)
min. rudnina kalcijev sulfat z vodo: sloji sadre / jedrnata, vlaknata sadra
// knjiž. z žganjem te rudnine pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi; mavec: sadra za štukature; v sadri odliti portreti
SSKJ²
sádrar -ja m (ȃ)
knjiž. mavčar: sadrar je izdelal štukaturni strop
SSKJ²
sádrast -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sadro: tu je zemlja sadrasta in slana / sadrasti kipi mavčni
SSKJ²
sádrati -am nedov. (ȃ)
agr. gnojiti s sadro: sadrati zemljišče
SSKJ²
sadrén -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. mavčen: sadreni kipec, odlitek; sadrena figura / sadrena malta, moka / sadrena obveza
SSKJ²
sadrénec -nca m (ẹ̄)
petr. kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn sadre:
SSKJ²
sadrénka -e ž (ẹ̄)
bot. vrtna ali divja rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti, Gypsophila: gojiti sadrenke / vrtna sadrenka pajčolanka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
saducêj -a m (ȇ)
pri starih Judih pripadnik stranke, ki je priznavala le Mojzesove knjige za svetopisemske: farizeji in saduceji
SSKJ²
safaláda -e ž (ȃ)
debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: hrenovke in safalade
SSKJ²
safári -ja m (ȃ)
tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari v Kenijo / lovski, turistični safari; v prid. rabi:, obl. safari obleka, srajca športna obleka, srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi
SSKJ²
safe gl. sef
SSKJ²
sáfian -a m (ȃ)
usnj. obarvano mehko kozje usnje s svetlečo se površino: rdeč, zelen safian; čevlji iz safiana; obraz ji je sijal kakor safian; v prid. rabi: v safian usnje vezana knjiga
SSKJ²
sáfianast tudi safiánast -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji; rdeča safianasta listnica / safianasto usnje
SSKJ²
sáfianski tudi safiánski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na safian: safianska torbica / safiansko usnje
SSKJ²
safír -ja m (ī)
drag kamen temno modre barve: prstan s safirjem
SSKJ²
safírast -a -o prid. (ī)
po barvi podoben safirju: safirast suknjič; imela je velike, safiraste oči
SSKJ²
safíren -rna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na safir: safirna gramofonska igla / safirno nebo
    safírno prisl.:
    safirno moder
SSKJ²
sága -e ž (á)
lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag
// realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih
SSKJ²
sagitálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. ki poteka pravokotno na čelo: sagitalni šiv
SSKJ²
ságo -a m (ȃ)
gastr. moka ali zdrob iz stržena sagovca: zakuhati v juho sago; v prid. rabi: sago narastek
SSKJ²
ságov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sago: sagova kaša / sagova moka sago
♦ bot. sagova palma sagovec
SSKJ²
ságovec -vca m (ȃ)
bot. tropsko drevo, iz stržena katerega se pridobiva sago, Metroxylon: sagovci in kruhovci
SSKJ²
saharíd -a m (ȋ)
kem. ogljikov hidrat: enostavni saharidi s šestimi ogljikovimi atomi
SSKJ²
saharificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. hidrolizirati kompleksne ogljikove hidrate v enostavne sladkorje: saharificirati les
SSKJ²
saharín -a m (ȋ)
umetna sladka snov, slajša od sladkorja: sladiti s saharinom; škatlica saharina
SSKJ²
saharínast -a -o prid. (ȋ)
podoben saharinu: saharinast okus
● knjiž. saharinast nasmeh osladen
SSKJ²
saharínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus
● knjiž. saharinski nasmeh osladen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
saharométer -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje množine sladkorja v raztopinah: saharometer kaže dvajset odstotkov sladkorja
SSKJ²
saharóza -e ž (ọ̑)
kem. disaharid, ki je zlasti v sladkorni pesi in sladkornem trsu: raztopina saharoze
SSKJ²
sáharski in sahárski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika
SSKJ²
sáhel -hla -o [sahəu̯] prid. (á)
star. suh, izsušen: sahel kruh
SSKJ²
sáhib -a m (ȃ)
zlasti v indijskem okolju, spoštljivo naslov za Evropejca: pričakovali so sahiba
// naslov za pomembno osebnost:
SSKJ²
sahnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. veneti, sušiti se: trava je sahnela od vročine / začela je žalovati in sahneti
SSKJ²
sahníti in sáhniti -em nedov. (ī á)
1. knjiž. izginjati, izgubljati se: voda sahne v pesku / melodija je sahnila v bučanju glasov / dnevi mu sahnejo v vsakdanjem delu minevajo / upanje, veselje je sahnilo
2. star. veneti, sušiti se: cvetje sahne; od vročine so bilke sahnile / roka ji sahne
    sahnèč -éča -e:
    sahneča trava
SSKJ²
saintsimonist -a [sensimoníst] m (ȋ)
pristaš saintsimonizma:
SSKJ²
saintsimonizem -zma [sensimonízəm] m (ī)
soc. nauk francoskega utopičnega socialista Saint-Simona:
SSKJ²
sàj1 in sáj člen. (ȁ; ȃ)
zastar. vsaj: povej mi saj to, zakaj molčiš
SSKJ²
sàj2 in saj vez. (ȁ)
1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna
// za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok
2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico
3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel
4. v členkovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj
5. v členkovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno
// včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate
6. v členkovni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel
// v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde
● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
SSKJ²
sája -e ž (á)
zastar. sajenje2: krompir za sajo
SSKJ²
sájast -a -o prid. (á)
1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom
2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je sajasto od zlobe
3. ekspr. ki je temne, črne barve: lase, oči ima sajaste / sajasta barva
    sájasto prisl.:
    biti sajasto črne barve
SSKJ²
sájav -a -o prid. (á)
1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz
● star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo
2. poln saj; sajast: sajav plamen
SSKJ²
sájavec -vca m (á)
1. ekspr. kdor je črn, umazan od saj: kovača, tega sajavca, so se bali
2. nar. vnetje vimena: krava ima sajavec
// vnetje sploh: sajavec na koži
♦ min. čadavec
SSKJ²
sájavost -i ž (á)
lastnost, značilnost sajavega: sajavost sten / stopnja sajavosti
♦ agr. sajavost hmelja, jabolk glivična bolezen, pri kateri nastanejo na listih, sadežih črnkaste lise; vet. sajavost kožna bolezen z večjimi izpuščaji pri sesnih prašičkih
SSKJ²
sáje sáj ž mn. (á ȃ)
črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo; očistiti saje in pepel; bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra
♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje
SSKJ²
sajênec -nca m (é)
zastar. sadika: posaditi sajence
SSKJ²
sajeníca -e ž (í)
zastar. sadika: sajenice so že odgnale; drevesne sajenice
SSKJ²
sájenje1 -a s (á)
glagolnik od sajiti: slabo izgorevanje povečuje sajenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sajênje2 -a s (é)
glagolnik od saditi: sajenje krompirja; sajenje sadik; čas za sajenje / sajenje v vrste
SSKJ²
sajênka -e ž (é)
zastar. sadika: gojiti sajenke v toplih gredah / zeljne sajenke
SSKJ²
sájiti -im nedov. (á ȃ)
povzročati, da postane kaj sajasto, črno: tak plamen saji posodo
SSKJ²
sàk in sák sáka m (ȁ á; ȃ)
rib. ročna priprava z mrežo v obliki vreče, pritrjena na palici, za lovljenje rib, rakov: loviti s sakom
SSKJ²
sákar -ja m (ȃ)
rib. ribič, ki lovi s sakom:
SSKJ²
sáke -ja m (ȃ)
v japonskem okolju alkoholna pijača iz riža: ponuditi sake / trgovina s sakejem
SSKJ²
sakó -ja m (ọ̑)
obl. daljši moški suknjič temne barve: obleči sako
SSKJ²
sákra in sàkra medm. (ȃ; ȁ)
pog. izraža podkrepitev trditve: sakra, tudi jaz bom šel z vami; sakra, kakšen dolgčas / sakra mokra, kako so ga zdelali
SSKJ²
sakrabólski -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj
    sakrabólsko prisl.
    zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek
SSKJ²
sakrabòlt in sakrabólt medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt
SSKJ²
sakrálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasba
● knjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega
SSKJ²
sakralizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj vzvišeno, sveto: sakralizirati literaturo
    sakralizíran -a -o:
    sakralizirana podoba pesnika
SSKJ²
sakrálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost sakralnega: sakralnost stavbe / preobražati umetnost v sakralnost
SSKJ²
sakraménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr.
1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sakramenski fant spet razgraja; tri leta sem prebil v tej sakramenski luknji / kot psovka sakramenska frklja
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila sakramenska smola
    sakraménsko prisl.:
    bilo je sakramensko mrzlo
SSKJ²
sakramènt medm. (ȅ)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: sakrament, me je ujezil; če to ni nesramnost, sakrament
SSKJ²
sakramentírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. preklinjati, navadno z besedo sakrament: jezil se je in sakramentiral
SSKJ²
sakramìš medm. (ȉ)
šalj. izraža podkrepitev trditve: sakramiš, siten pa si, mali; kaj že spet greš, sakramiš
SSKJ²
sakrilégij -a m (ẹ́)
rel. svetoskrunstvo, bogoskrunstvo: storiti sakrilegij; pren., knjiž. taka primerjava je sakrilegij
SSKJ²
sakrosánkten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. nedotakljiv, svet3: njegova oseba je sakrosanktna / imel je sakrosankten položaj
SSKJ²
sakrosánktnost -i ž (ȃ)
knjiž. nedotakljivost, svetost1: omajati sakrosanktnost koga / sakrosanktnost pogodbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
saksofón -a m (ọ̑)
pihalni instrument s pipi podobno zavito cevjo: igra saksofon
SSKJ²
saksofoníst -a m (ȋ)
kdor igra saksofon: klarinetist in saksofonist
SSKJ²
saksofonístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra saksofon: koncert saksofonistke; bobnarka, pevka in saksofonistka
SSKJ²
saksofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na saksofon: saksofonski zven / saksofonska skladba
SSKJ²
salabólski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola
    salabólsko prisl.:
    na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče
SSKJ²
salabòlt in salabólt medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: salabolt, je dolgčas; kako si pogumen, salabolt
SSKJ²
saláma -e ž (ȃ)
podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slanine
♦ gastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine
SSKJ²
salamánder -dra m (á)
knjiž. močerad: tam se plazijo salamandri
♦ gastr. pečica z (električnim) gretjem od zgoraj, za gratiniranje jedi
SSKJ²
salámar -ja m (ȃ)
kdor izdeluje salame: podelili so nagrade najboljšim salamarjem; društvo, sekcija, zveza salamarjev / dolenjski, posavski, slovenski salamarji; salamarji iz Brežic, Sevnice
SSKJ²
salaménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr.
1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: salamenska ženska mu ne da miru / peljal je po tistih salamenskih klancih
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej salamenski vročini ne more delati / pri dekletih ima salamensko srečo
    salaménsko prisl.:
    morali bomo salamensko paziti; plašč je bil salamensko drag
SSKJ²
salamènt medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: salament, dolgo se nisva videla; to pa je vojak, salament
SSKJ²
salamijáda tudi salamiáda -e ž (ȃ)
tekmovanje, na katerem se ocenjuje kakovost salam: na salamijadi so predstavili nekatere vrhunske izdelke; sodelovati, zmagati na salamijadi; tradicionalna salamijada; prireditelji salamijade
SSKJ²
salamín -a m (ȋ)
gastr. tanjša suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa, slanine in začimb: narezati, olupiti salamin
SSKJ²
salamíš medm. (ȋ)
šalj. izraža podkrepitev trditve: salamiš, dobro sem zaslužil
SSKJ²
salamúrja -e ž (ū)
nar. razsolica: dati meso v salamurjo
SSKJ²
salangána -e ž (ȃ)
zool. v jugovzhodni Aziji živeča, lastovki podobna ptica, ki gradi gnezdo iz lepljivega izločka podjezične žleze, Collocalia fuciphaga:
SSKJ²
sálast -a -o prid. (á)
podoben salu: mehka, salasta slanina
● ekspr. majhen, salast človek debel; ekspr. umazana, salasta knjiga zamaščena; star. imeti salasto kožo mastno kožo
SSKJ²
sálaš -a m (ȃ)
zlasti v madžarskem okolju posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji daleč od gospodarjevega bivališča: lastniki salašev
SSKJ²
saldakónti -ov m mn. (ọ̑)
fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte
// oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov
SSKJ²
saldakontíst -a m (ȋ)
fin. kdor knjiži v saldakonte: razpisati mesto saldakontista
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
saldakontístka -e ž (ȋ)
fin. ženska, ki knjiži v saldakonte: sprejeti saldakontistko z znanjem strojepisja
SSKJ²
saldíranje -a s (ȋ)
glagolnik od saldirati: opraviti saldiranje / saldiranje transakcijskega računa
SSKJ²
saldírati -am dov. in nedov. (ȋ)
fin. z dodatnim vpisom izravnati vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: saldirati konto / saldirati transakcijski račun v celoti izplačati
● knjiž. zdaj pa saldirajva najin račun poravnajva
    saldíran -a -o:
    saldirani računi
SSKJ²
sáldo -a m (ȃ)
fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo transakcijskega računa stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo
♦ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev
SSKJ²
sálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od salo: salna plast
SSKJ²
salezijánec -nca m (ȃ)
član reda sv. Janeza Boska, ki se ukvarja zlasti z vzgojo mladine v domovih: duhovnik, redovnik salezijanec; predstojnik salezijancev; ustanovitelj salezijancev; zasebna gimnazija pri salezijancih; salezijanci in frančiškani / red salezijancev
SSKJ²
salezijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na salezijance: salezijanski red / salezijanska vzgoja
SSKJ²
salicíl -a m (ȋ)
nekdaj bel kristalen prah za konzerviranje živil, razkuževanje: potresti živilo s salicilom
SSKJ²
salicílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na salicil: salicilno mazilo
♦ kem. salicilna kislina organska kislina, ki se uporablja za konzerviranje ali v zdravilstvu; salicilno milo mehko, napol tekoče milo, ki vsebuje salicilno kislino
SSKJ²
salinitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. slanost: saliniteta morske vode
SSKJ²
salinométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje slanosti morja:
SSKJ²
sálmiak -a m (ȃ)
salmiakovec: čistiti madeže s salmiakom
SSKJ²
sálmiakov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na salmiak: salmiakov vonj
● zastar. salmiakov cvet salmiakovec
SSKJ²
sálmiakovec tudi salmiákovec -vca m (ȃ; á)
vodna raztopina amonijaka: s salmiakovcem odstranjevati madeže s stekla
SSKJ²
salmonéla -e ž (ẹ̑)
biol. črevesna bakterija, ki povzroča tifus, paratifus, črevesni katar: salmonele in stafilokoki
SSKJ²
salmonelóza -e ž (ọ̑) med.
črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: oboleti za salmonelozo; epidemija, izbruh, preprečevanje, širjenje salmoneloze; primeri salmoneloze
SSKJ²
salmoníd -a m (ȋ)
nav. mn., zool. roparske, navadno sladkovodne ribe s tolsto plavutjo, Salmonidae: losos, postrv in drugi salmonidi
SSKJ²
salmoníden -dna -o prid. (ȋ)
rib. v katerem živijo salmonidi: prepoved črvarjenja v salmonidnih vodah
SSKJ²
sálo -a s (á)
maščobno tkivo pri prašičih, zlasti okoli ledvic: salo se nabira; odstraniti zaklani živali salo / cvreti salo
● ekspr. ta ženska ima pa veliko sala je zelo debela
// maščoba iz tega tkiva: zabeliti s salom / ocvrt na salu / zimske čevlje, škornje so mazali s salom
SSKJ²
sálomonov -a -o prid. (ȃ)
bot., v zvezi salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sálomonski tudi salomónski -a -o prid. (ȃ; ọ̑)
ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: salomonski odgovor; najti salomonsko rešitev / salomonska razsodba
    sálomonsko tudi salomónsko prisl.:
    problem salomonsko rešiti; salomonsko modro se je temu izognil
SSKJ²
salón -a m (ọ̑)
1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon
● ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti
2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode
♦ obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi
3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu
4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu; prodajni, razstavni salon
// razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva
5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon; biti središče salona / literarni salon
SSKJ²
salónar -ja m (ọ̑)
nav. mn. eleganten ženski čevelj navadno brez okraskov in z visoko peto: za gledališče je obula salonarje; črni salonarji
SSKJ²
salónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od salon: urediti prijeten salonček / ekspr. odprla je kozmetični salonček
SSKJ²
salonít -a m (ȋ)
zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: vreče salonita; plošča iz salonita
// izdelki iz te zmesi: streha je pokrita s salonitom
SSKJ²
saloníten -tna -o prid. (ȋ)
ki je iz salonita: salonitni izdelki; salonitni zabojčki s cvetjem; salonitne cevi, plošče / salonitna kritina
SSKJ²
salonítka -e ž (ȋ)
grad. salonitna plošča z dvema valoma za pokrivanje ostrešja: proizvodnja salonitk
SSKJ²
salónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan
● ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge
♦ gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; glasb. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje
2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko; salonsko vedenje
SSKJ²
saloon in salún -a [prva oblika salún tudi selún] m (ȗ)
v ameriškem okolju pivnica1, gostilna: streči v saloonu
SSKJ²
salópen -pna -o prid. (ọ̑)
zastar. neskrben1, površen: oblika je bila ohlapna, slog salopen
SSKJ²
sálovec -vca m (á)
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca: pri izkopavanju so našli posode iz salovca
SSKJ²
sálpa -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. planktonski plaščarji s prozornim ovojem, Thaliacea: raziskovati salpe
SSKJ²
salpéter -tra m (ẹ́)
knjiž. soliter1: na sivem zidu se je nabiral salpeter
SSKJ²
sálsa -e ž (ȃ)
1. ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi dobi, po izvoru iz Latinske Amerike: učitelj salse; mimika in gibi pri salsi
// skladba za ta ples: zvoki salse in sambe
2. gastr. omaka iz različnih vrst zelenjave, navadno pikantna: Mehičani ponudijo salse skoraj k vsaki jedi; v prid. rabi: salsa klub; salsa ritem; salsa aerobika; salsa glasba
SSKJ²
sálta -e ž (ȃ)
šport. žarg. premet prosto: naredil je nekaj drznih salt
♦ igr. igra s kamenčki na plošči s sto polji, pri kateri se vlečejo poteze in preskakujejo polja
SSKJ²
sálto -a m (ȃ)
šport. obrat telesa okoli prečne osi po odrivu brez vmesne opore; premet prosto: narediti salto / dvojni salto
SSKJ²
sálto mortále sálta mortále in -- -- m (ȃ, ȃ)
pog. premet prosto, zlasti z višine, smrtni skok: narediti salto mortale; salto mortale cirkuškega akrobata; pren. to je bil politični salto mortale
SSKJ²
salun gl. saloon
SSKJ²
salút -a m (ȗ)
voj. častna salva z vojne ladje, ko jo obiščejo visoki državni predstavniki ali ko priplove v luko tuje države: salut ob prihodu predsednika / izstreliti salut
SSKJ²
salutíranje -a s (ȋ)
glagolnik od salutirati: salutiranje vojakov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
salutírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pozdraviti z dvigom desne roke ob sence glave ali predse: vojak je udaril s peto ob peto in salutiral; salutirati generalu / oficirji so salutirali v pozdrav
SSKJ²
sálva -e ž (ȃ)
istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev: salva ob dnevu zmage, prvem maju / ekspr. predsednika so pozdravile salve / četa je izstrelila častno salvo / topovska salva
// več istočasnih strelov: sovražnikove salve / streljati v salvah; pren. salve ploskanja; ta prizor je izzval, sprožil salve smeha
SSKJ²
salvarzán -a m (ȃ)
farm., nekdaj zdravilo proti sifilisu, malariji: terapija s salvarzanom
SSKJ²
sálvija -e ž (á)
vrtn. vrtna rastlina z ognjeno rdečimi cveti v socvetju: gojiti salvije; posaditi na grob salvije
SSKJ²
salzburški -a -o [sáldzburški] prid. (ȃ)
nanašajoč se na Salzburg: salzburška univerza / salzburški glasbeni festival; salzburška škofija
SSKJ²
sám1 -a -o tudi -ó zaim. (ȃ á)
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase
2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam; otrok že sam hodi; naredi, ugani, znajdi se sam; vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami
3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo; baraka se že sama podira; ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom
// v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno
4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev; pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj; drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu; po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli
// z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob
// poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela
5. v zvezi s se poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; s takim ravnanjem škodi samemu sebi; hvali samega ali sam sebe; obvladati samega sebe; samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; stanovanje sta imela popolnoma sama zase; hiša stoji sama zase; besedilo samo na sebi ni nič posebnega; zmaga nad samim seboj; bila je nezadovoljna s samo seboj
6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem; z zaposlitvijo je postala sama svoja; poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen
// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja
● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.:, nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem
SSKJ²
sám2 -a -o zaim. (ȃ ā)
1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako
// nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list
// izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata
2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta
3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo
4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal
● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani
SSKJ²
samárij -a m (á)
kem. na zraku najobstojnejša kovina svetlo sive barve, element Sm:
SSKJ²
samariján -a m (ȃ)
knjiž. kdor iz usmiljenja, sočutja pomaga bolnemu, onemoglemu človeku: samarijan in človekoljub / usmiljeni samarijan
SSKJ²
samaritán -a m (ȃ)
knjiž. kdor iz usmiljenja, sočutja pomaga bolnemu, onemoglemu človeku: postal je samaritan vsega taborišča; samaritan in človekoljub / usmiljeni samaritan
SSKJ²
samaritánka -e ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki iz usmiljenja, sočutja pomaga bolnemu, onemoglemu človeku: samaritanke so stregle kot prave bolničarke
SSKJ²
samaritánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na samaritane: ovirati koga pri samaritanskem delu / njena samaritanska dobrota je znana
2. zastar. bolničarski: samaritanski poklic; samaritanska služba
SSKJ²
samaritánstvo -a s (ȃ)
knjiž. opravljanje samaritanskih del, dejanj: znano je njeno samaritanstvo
● knjiž. prišla je le iz samaritanstva usmiljenja, sočutja
SSKJ²
sámba -e ž (ȃ)
ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati rumbo in sambo
// skladba za ta ples: poslušati sambe
SSKJ²
sámcat -a -o prid. (á)
ekspr. sam1: samcat je sedel za mizo; ure in ure je samcata igrala na klavir / bil je sam samcat, star. samcat sam na svetu popolnoma sam; že sama samcata misel na to mu je zoprna / zastar. osivela, samcata ženica mu je to potožila osamljena ženska
SSKJ²
samčè1 -éta m (ȅ ẹ́)
star. neporočen moški; samec: ostal je samče
SSKJ²
samčè2 -éta s (ȅ ẹ́)
star. neporočen moški; samec: priletno samče
SSKJ²
sámček -čka m (á)
manjšalnica od samec: samček v kletki je začel peti / zapreči samček
SSKJ²
sámčevski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na samec 2: samčevska osamljenost, sitnost / peljal jih je v svojo samčevsko sobo samsko sobo
SSKJ²
sámčevstvo -a s (á)
star. samstvo: ta zakrknjeni samec se je še norčeval iz svojega samčevstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámec -mca m (á)
1. žival moškega spola: samci te živali imajo močne čekane; opičji, žabji samec; samci in samice / ekspr. v njem se je vzbudil nagon samca
2. nav. ekspr. neporočen moški: bil je star samec; v baraki stanuje pet družin in deset samcev / še vedno je samec
3. voz, v katerega se vpreže ena žival: zapreči samec; peljati se s samcem
● nar. do tam bodo po Savinji pluli samci manjši splavi
♦ agr. (kozolec) samec kozolec, ki ima okna v eni vrsti
SSKJ²
saméti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. postajati prazen, pust: ulice so vedno bolj samele
SSKJ²
samévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od samevati: navadila se je samevanja v svoji sobi / samevanju prepuščena hiša
SSKJ²
samévati -am nedov. (ẹ́)
1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena
2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva
3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski
    samevajóč -a -e:
    petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše
SSKJ²
samíca -e ž (í)
1. žival ženskega spola: samice ležejo, odlagajo jajčeca; mačja samica; samica laboda; samci in samice
2. nav. ekspr. neporočena ženska: na stanovanje ga je vzela stara samica / vse življenje misli ostati samica
3. jetniška celica za posameznega obsojenca za najstrožje prestajanje kazni: premestili, zaprli so ga v samico / ker se je upiral, so mu določili dva meseca samice / celica samica
♦ les. (žaga) samica venecijanka
SSKJ²
samíčen -čna -o prid. (ȋ) zastar.
1. neporočen, samski: bil je še samičen
2. osamljen: tam je sedela samična in zapuščena žena / v vinograd drži samična stezica
SSKJ²
samíčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od samica: ta pes je belo rumena samičica / še vedno je samičica
SSKJ²
samíčin -a -o (ȋ)
pridevnik od samica: na glas samca se oglasi samičino hreščanje
SSKJ²
samíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na samice: samičje tipalnice / ni se hotela odreči samičjemu zadovoljstvu
SSKJ²
samíčka -e ž (í)
manjšalnica od samica: samičke valijo; kanarčkova samička / ostala je samička
SSKJ²
samíja -e ž (ȋ) star.
1. samota: bati se samije / zgrozila se je pred samijo teh gor / v tej samiji ne boš nikogar srečal
● star. sit je že samije, zato se bo oženil samskega življenja
2. samotna kmetija: živeti na samiji; stari običaji so se ohranili zlasti po hribovskih samijah
SSKJ²
samína -e ž (í) nar.
1. samotna kmetija: samine po pobočjih; vas in samina
2. samota: navajena je samine / hiša stoji na samini
SSKJ²
samíštvo in sámištvo -a s (ȋ; á)
zastar. samstvo: bila je nesrečna zaradi svojega samištva
SSKJ²
sámiti -im tudi samíti -ím nedov. (ā ȃ; ī í)
knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati: samiti bolnike z nalezljivo boleznijo
● knjiž. stroji ga trgajo od tovarišev in samijo osamljajo
SSKJ²
sámka -e ž (á)
nav. ekspr. neporočena ženska: stanovati pri starejši samki / ostala je samka
● star. samka vali samica
SSKJ²
sámkrat člen. (ȃ)
v zvezi enkrat samkrat poudarja, da kaj nima ponovitve: enkrat samkrat sta se sprla / kot pretnja, svarilo enkrat samkrat reci še kaj takega, pa boš videl
● star. en samkrat sem ga videl samo enkrat
SSKJ²
samó člen. (ọ̑)
I.
1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo na videz; samo tako boš dosegel, kar hočeš / v mislih ji je samo in edino on / samo zato ga ne mara, ker preveč govori; nesreča se je zgodila samo zato, ker niso bili previdni / elipt.: samo sreča, da pred vožnjo ni pil; samo trenutek, prosim; končali smo. Samo še to
// izraža popolno omejenost na navedeno dejanje: mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš; brez moči je bil in je lahko samo gledal, kako vse propada; samo igrala bi se; kako je tam, si lahko samo predstavljate / hotel je samo jesti in jesti
// navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: sin gara, hči pa samo lenari; starši so kupovali zemljo, otroci pa jo samo prodajajo
2. z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo / elipt.: samo mirno, brez strahu; samo na dan z besedo; samo noter, prosim; samo potrpljenje; samo tako naprej
// izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl / elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat
3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili o nas; samo kje bomo zdaj dobili zdravnika / elipt. rekel je, da pride. Samo kdaj
4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: naj se igrajo, samo če ne bodo delali prevelikega hrupa; samo če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; če samo sliši kaj o njem, se razburi / tam nekaj pomeniš samo, če imaš denar
5. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi; samo da se ji ni kaj zgodilo; da se samo more tako sprenevedati; samo če me ni izdal
// izraža ukaz, željo: samo da boš priden; samo da bi ga pregovoril; če bi se samo dalo kam skriti
II. v vezniški rabi
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: to ti lahko prodam, samo zate bo predrago; je priden delavec, samo izkušnje mu manjkajo / govori lepo, samo malo pretiho; vlaki prihajajo, samo z zamudo / elipt.: z vami grem, samo, ali je potrebno; lepo se sliši, samo, ali je res
// z nikalnico za izražanje izvzemanja: vsi vedo, samo ona ne; lahko da boš od koga izvedel, samo od mene ne; te mravlje so podobne našim, samo ne po velikosti; bodi prizanesljiv, samo ne preveč
// v zvezi samo da za omejevanje prej povedanega: na dopustu nam je bilo zelo lepo, samo da je bilo včasih prevroče; ne zmeni se, če drugi trpijo, samo da gre njemu dobro; takoj pridem, samo da se oblečem
2. navadno v zvezi ne samo – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: dobil je ne samo smuči, ampak tudi drsalke; zame bi bila to ne samo sreča, ampak tudi čast; ni samo govoril, ampak tudi delal / ne prodaja samo hiše, ampak tudi vrt / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: samo prikaže se v javnosti, že pišejo o njej; samo sede, pa ga spet pokličejo / samo da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno
● ekspr. samo čakajo, da planejo po njem poudarja intenzivnost dejanja; ekspr. to je stanovanje, kot si ga lahko samo želiš izraža visoko pozitivno stopnjo, mero; ekspr. odličen delavec je, samo kaj, ko pa ni več zdrav izraža obžalovanje; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena
SSKJ²
samo... ali sámo... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba
2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten
SSKJ²
sámoaktívnost -i ž (ȃ-ȋ)
knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: spodbujati k samoaktivnosti; učenčeva samoaktivnost
SSKJ²
sámoaktualizácija -e ž (ȃ-á)
težnja po uresničevanju osebnostnih zmožnosti: potreba po samoaktualizaciji; samoaktualizacija, ustvarjalnost in zadovoljstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámoanalíza -e ž (ȃ-ȋ)
analiza samega sebe, svojih dejanj: to ga je spodbudilo k samoanalizi; razumska samoanaliza
SSKJ²
samobít -i ž (ȋ)
filoz. bit, ki izhaja iz same sebe: bit je onkraj svoje samobiti / absolutna samobit
SSKJ²
samobíten -tna -o prid. (í ī)
knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda
● knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja
// samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje
// izviren, originalen: samobiten umetniški izraz
    samobítno prisl.:
    to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega
SSKJ²
samobítnost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost samobitnega: narod ima pravico, da razvija svojo samobitnost / okupatorji so hoteli uničiti njihovo jezikovno, narodno samobitnost / kmečka samobitnost / samobitnost ustvarjanja samostojnost, neodvisnost / samobitnost umetniškega izraza izvirnost, originalnost
SSKJ²
sámocenzúra -e ž (ȃ-ȗ)
knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura
SSKJ²
sámocenzurírati se -am se nedov. in dov. (ȃ-ȋ)
nadzirati samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, nastopanju v javnosti zaradi težnje po upoštevanju družbenih ali skupnostnih norm, pričakovanj: novinarji se pogosto samocenzurirajo; samocenzurirati se v želji uspeti na natečaju, razpisu; samocenzurirati se in hvaliti oblast
SSKJ²
samôča -e ž (ó)
zastar. samota: samoča ga muči / hiša je stala na samoči
SSKJ²
samočíst -a -o prid. (ȋ ī)
min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi; samoroden: samočisto zlato; samočisto žveplo
SSKJ²
sámočistílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na čiščenje, ki poteka samo od sebe: naravna samočistilna sposobnost ozračja, reke
♦ agr. samočistilna mlatilnica mlatilnica s pripravo za odstranjevanje plev
SSKJ²
sámočistílnost -i ž (ȃ-ȋ)
značilnost samočistilnega: mnoge vode izgubljajo svojo samočistilnost
SSKJ²
sámodejáven -vna -o prid. (ȃ-ā)
knjiž. ki (glede dejavnosti) izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: samodejavna želja po napredku
SSKJ²
sámodejávnost -i ž (ȃ-ā)
knjiž. dejavnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: pospeševati, razvijati samodejavnost in samostojnost; otrokova premajhna samodejavnost; spodbujati samodejavnost množice
SSKJ²
samodêjen -jna -o prid. (ē) knjiž.
1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore
♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik
2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev
    samodêjno prisl.:
    naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici
    ●     zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam
SSKJ²
samodêjnost -i ž (ē)
knjiž. avtomatičnost: stopnja samodejnosti naprav / samodejnost gibov
● zastar. spodbujati samodejnost učencev samostojno ravnanje, samostojnost
SSKJ²
samodélen -lna -o prid. (ẹ̑)
star. avtomatičen: samodelne naprave; samodelno delovanje
● star. samodelno sukno doma narejeno sukno
    samodélno prisl.:
    stroj deluje samodelno; vrata se zapirajo samodelno
SSKJ²
sámodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe: imeti samodestruktivne misli; samodestruktivno dejanje, ravnanje, vedenje / samodestruktiven narod; samodestruktivno življenje
SSKJ²
sámodisciplína -e ž (ȃ-ȋ)
1. obvladanje samega sebe: pri tem delu je potrebna velika samodisciplina in vztrajnost; samodisciplina in samovzgoja / samodisciplina pri objavljanju novic
2. disciplina, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, zahteve drugega: samodisciplina članov kolektiva, učencev; pokazali so visoko stopnjo samodiscipline
SSKJ²
sámodiscipliníran -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. sposoben obvladati samega sebe: biti samokritičen in samodiscipliniran
2. ki se sam, brez spodbude, zahteve drugega podreja disciplini: samodiscipliniran kolektiv
SSKJ²
sámodogájanje -a s (ȃ-ā)
knjiž. dogajanje, ki izhaja iz samega sebe: dogodki, ki jih opisuje pisatelj, so nekaj drugega, nekaj tujega, so samodogajanje
SSKJ²
sámodokazovánje -a s (ȃ-ȃ)
glagolnik od samodokazovati se: potreba po samodokazovanju; samopotrjevanje in samodokazovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámodokazováti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
dokazovati svoje sposobnosti, pozitivne lastnosti samemu sebi in drugim: nekateri se samodokazujejo tako, da si poiščejo novo zaposlitev ali hobi
SSKJ²
sámodopáden -dna -o prid. (ȃ-ā)
zastar. samozadovoljen, samovšečen: njegovo samodopadno govorjenje
    sámodopádno prisl.:
    zavihal je brke in samodopadno odgovoril
SSKJ²
sámodopadênje -a s (ȃ-é)
star. samozadovoljstvo, samovšečnost: v njenem glasu se je čutilo samodopadenje; obšlo ga je samodopadenje; to je rekel s prizvokom samodopadenja
SSKJ²
sámodopadljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í)
star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje
    sámodopadljívo prisl.:
    odgovoril je samodopadljivo; samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu
SSKJ²
sámodopadljívost -i ž (ȃ-í)
star. samozadovoljnost, samovšečnost: s svojo samodopadljivostjo je odbijal druge
SSKJ²
sámodovóljnost -i ž (ȃ-ọ́) zastar.
1. samozadostnost: samodovoljnost in neodvisnost od zunanjega sveta / gospodarska samodovoljnost
2. samozadovoljstvo: samodovoljnost in samohvala
SSKJ²
samodŕč -a m (ȓ)
zastar. avtomobil: odpeljali so se v samodrču
SSKJ²
samodŕški -a -o prid.(ȓ)
nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodrška država; samodrška oblast / bala se je njegove samodrške matere / ukazovala je s samodrškim glasom
    samodŕško prisl.:
    samodrško vladati
SSKJ²
samodŕštvo -a s (ȓ)
politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodrštvu
// ekspr. ravnanje oblastnega, samovoljnega človeka: žene so se uprle samodrštvu mož; samodrštvo in trinoštvo
SSKJ²
samodrúg -a -o prid. (ȗ ū) zastar.
1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa
2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga
SSKJ²
sámodržáven -vna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem
SSKJ²
sámodržávje -a s (ȃ-ȃ)
v carski Rusiji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodržavju; carsko samodržavje
SSKJ²
samodŕžec -žca m (ȓ)
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec
SSKJ²
samodŕžen -žna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
SSKJ²
samodŕžje -a s (ȓ)
knjiž. samodrštvo: boriti se proti samodržju / kritiziral je samodržje društvenega odbora
SSKJ²
samoedín -a -o prid. (ȋ) zastar.
1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu
2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik
SSKJ²
sámoevalvácija -e ž (ȃ-á)
ocenitev, ovrednotenje samega sebe: sprotna samoevalvacija za izboljšanje kakovosti poslovanja; izvajanje samoevalvacije
SSKJ²
sámofinancíranje tudi sámofinansíranje -a s (ȃ-ȋ)
ekon. financiranje iz svojih sredstev: uvesti samofinanciranje; preiti na samofinanciranje; samofinanciranje podjetij / krepiti sistem deviznega samofinanciranja
SSKJ²
samofŕč -a m (ȓ)
zastar. letalo: peljati se s samofrčem
SSKJ²
samogíb -a m (ȋ)
zastar. avtomat: izumitelji samogibov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámogíbanje -a s (ȃ-í)
filoz., po Heglu brezvzročno gibanje stvari v materialnem svetu: samogibanje materije
SSKJ²
samogíben -bna -o prid. (í ī) knjiž.
1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev
2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev
    samogíbno prisl.:
    ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli
SSKJ²
samogíbnost -i ž (í)
knjiž. avtomatičnost: samogibnost kretenj
SSKJ²
samoglásen -sna -o prid. (ȃ)
jezikosl. samoglasniški: samoglasni r
SSKJ²
samoglásnik -a m (ȃ)
jezikosl. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege
// znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki
SSKJ²
samoglásniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena
♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca
SSKJ²
samoglàv tudi samogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj
    samoglávo prisl.:
    samoglavo je delal naprej
SSKJ²
samoglávec -vca m (ȃ)
star. svojeglav, trmast človek: pri njem nič ne dosežeš, ker je samoglavec / kot psovka ali ti nisem branila iti, ti samoglavec ti
SSKJ²
samoglávnost -i ž (ā)
star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo
SSKJ²
samoglávost -i ž (ā)
star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost
SSKJ²
samogôlt -a [samogou̯t] m (ȏ ō)
star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač
SSKJ²
samogôlten -tna -o [samogou̯tən] prid. (ó ō) star.
1. lakomen, pohlepen: samogolten starec; zelo so samogoltni
2. požrešen: jej počasi, ne bodi tako samogolten; samogoltne koze uničujejo zelenje
    samogôltno prisl.:
    samogoltno jesti
SSKJ²
samogôltnež -a [samogou̯tnež-] m (ȏ)
star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež
SSKJ²
samogôltnik -a [samogou̯tnik] m (ȏ)
star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik
● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež
SSKJ²
samogôltnost -i [samogou̯tnost] ž (ó)
star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje
● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost
SSKJ²
sámogotôvost -i ž (ȃ-ó)
knjiž. prepričanost o svoji moči, sposobnosti: pri tej priliki je prvič izgubila svojo samogotovost; manjkal mu je občutek samogotovosti; samozavest in samogotovost
SSKJ²
samogôvor -a m (ȏ)
daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje
♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori
// ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi
SSKJ²
sámogradítelj -a m (ȃ-ȋ)
kdor gradi kaj, zlasti hišo, sam: samograditelji pri gradnji pogosto delajo napake; delavnica za samograditelje ribnikov in vodnih vrtov / mlajša, starejša generacija samograditeljev / samograditelji čolnov, jadrnic, modelčkov vozil
SSKJ²
sámogradíteljstvo -a s (ȃ-ȋ)
dejavnost samograditeljev: prepoved, razmah samograditeljstva; socialni in ekonomski položaj družin kot razlog za samograditeljstvo; zanimanje za samograditeljstvo
SSKJ²
sámográdnja -e ž (ȃ-ā)
publ. gradnja, izdelava, ki jo kdo opravi sam: industrijski izdelki te vrste so poceni, zato samogradnja ni smiselna; navodilo za samogradnjo priprave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámográja -e ž (ȃ-ā)
knjiž. grajanje samega sebe: samohvala in samograja
SSKJ²
samohódec -dca m (ọ̑)
knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec / pren. pesniki samohodci; najnovejše delo literarnega samohodca
SSKJ²
samohóden in samohôden -dna -o prid. (ọ̄; ó)
teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon: samohodni žerjav; samohodna kosilnica; samohodna razpršilna naprava za škropljenje trte
♦ voj. samohodni top
SSKJ²
samohódka -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki hodi sama, zlasti v hribe: bila je najboljša samohodka in tekačica
2. voj. top, havbica, ki se premika na lastni pogon: napadati s tanki in samohodkami / protitankovska samohodka
SSKJ²
samohódstvo -a s (ọ̑)
knjiž. dejavnost samohodcev: samohodstvo po gorah; pozimi samohodstvo odsvetujemo / avtorjeva neuklonljivost in samohodstvo
SSKJ²
samohôten -tna -o prid. (ó ō) knjiž.
1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva
2. hoten: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja
3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa
● knjiž. samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju
    samohôtno prisl.:
    samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja
    ●     knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično
SSKJ²
samohôtnost -i ž (ó)
knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost
SSKJ²
sámohranílec -lca [samohraniu̯ca tudi samohranilca] m (ȃ-ȋ)
kdor sam skrbi za otroka, otroke: očetje so samohranilci le v treh odstotkih; družba je že v veliki meri spremenila pogled na starše samohranilce
SSKJ²
sámohranílka -e [samohranilka in samohraniu̯ka] ž (ȃ-ȋ)
mati, ki mora sama skrbeti za otroka, otroke: biti samohranilka / mati samohranilka
SSKJ²
sámohranílski -a -o [samohraniu̯ski tudi samohranilski] prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samohranilce ali samohranilstvo: samohranilska družina / samohranilsko gospodinjstvo
SSKJ²
sámohranílstvo -a [samohraniu̯stvo tudi samohranilstvo] s (ȃ-ȋ)
preživljanje otroka, otrok v enostarševski družini: porast samohranilstva; status samohranilstva; dodatek za samohranilstvo
SSKJ²
sámohvála -e ž (ȃ-á)
hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale
● ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči
SSKJ²
sámohválen -lna -o prid.(ȃ-ā)
nanašajoč se na samohvalo: samohvalen govor
    sámohválno prisl.:
    ko ga je hvalila, je samohvalno še kaj dodajal
SSKJ²
sámoindúkcija -e ž (ȃ-ú)
elektr. lastna indukcija: napetost samoindukcije
SSKJ²
sámoiniciatíva -e ž (ȃ-ȋ)
1. knjiž. prizadevanje, težnja po lastnem delovanju: spodbujati samoiniciativo; premajhna samoiniciativa učencev pri pouku
2. publ. lastna iniciativa: njegovo samoiniciativo so vsi odobravali / storiti kaj iz samoiniciative
SSKJ²
sámoiniciatíven -vna -o prid.(ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi
    sámoiniciatívno prisl.:
    kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv
SSKJ²
sámoiniciatívnost -i ž (ȃ-ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost samoiniciativnega človeka: samoiniciativnost učencev pri pouku
SSKJ²
sámoironíja -e ž (ȃ-ȋ)
knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo
SSKJ²
sámoizbíra -e ž (ȃ-ȋ)
izbira blaga brez pomoči prodajalca: v teh prodajalnah je mogoča samoizbira; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe
SSKJ²
sámoizbíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samoizbiro: odprli so novo samoizbirno knjigarno; samoizbirna trgovina s čevlji / novost je samoizbirna prodaja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámoizníčenje -a s (ȃ-ȋ)
glagolnik od samoizničiti se: želja po samoizničenju
SSKJ²
sámoizníčiti se -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ)
knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj
SSKJ²
sámoizobrázba -e ž (ȃ-ȃ)
izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja
SSKJ²
sámoizobraževálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik
SSKJ²
sámoizobraževánje -a s (ȃ-ȃ)
izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
SSKJ²
sámoizolácija -e ž (ȃ-á)
izolacija, zapiranje pred drugimi, navadno po lastni želji: dve leti je preživel v samoizolaciji na oddaljenem otoku; izhod, preboj, rešitev iz samoizolacije / samoizolacija države; politika samoizolacije
SSKJ²
sámoizpopolnjevánje -a [samoispopou̯njevanje] s (ȃ-ȃ)
izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje
SSKJ²
sámoizpôved -i ž (ȃ-ȏ)
knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren
SSKJ²
sámoizpôveden -dna -o prid. (ȃ-ȏ)
nanašajoč se na samoizpoved: samoizpoveden značaj pesmi / samoizpovedni spis; njegovo pripovedništvo je v glavnem samoizpovedno
SSKJ²
samokólnica -e ž (ọ̑)
priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska
SSKJ²
samokólničar -ja m (ọ̑)
kdor vozi samokolnico: med samokolničarji je bil prvi
SSKJ²
sámokontróla -e ž (ȃ-ọ̑)
knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola
SSKJ²
sámokopíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ)
papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir
SSKJ²
samokòv -ôva m (ȍ ō)
metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
SSKJ²
samokrés in samokrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil
SSKJ²
samokrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji
SSKJ²
samokrílnik -a m (ȋ)
aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik
SSKJ²
sámokrítičen -čna -o prid.(ȃ-í)
kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi
    sámokrítično prisl.:
    samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake
SSKJ²
sámokrítičnost -i ž (ȃ-í)
lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti
SSKJ²
sámokrítika -e ž (ȃ-í)
kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samolásten -tna -o prid. (ā)
1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način
2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi
// samodržen: samolastni vladarji / samolastna država
● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen
♦ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta
    samolástno prisl.:
    samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
SSKJ²
samolástnost -i ž (ā)
zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo
● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
SSKJ²
samolépen -pna -o prid. (ẹ̄)
samolepilen: samolepne etikete
SSKJ²
sámolepílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ)
prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
SSKJ²
sámolepljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í)
samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete
SSKJ²
samolét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel
SSKJ²
samoljúben -bna -o prid. (ú ū)
ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom
// zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni
    samoljúbno prisl.:
    samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
SSKJ²
samoljúbje -a s (ȗ)
pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano
SSKJ²
samoljúbnež -a m (ȗ)
ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež
SSKJ²
samoljúbnost -i ž (ú)
lastnost samoljubnega človeka: njena samoljubnost ga je odbijala / hvala je njegovi samoljubnosti ugajala
SSKJ²
sámomasáža -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo
SSKJ²
sámomát -a m (ȃ-ȃ)
šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira: samomat v šestih potezah
SSKJ²
samomòr -ôra m (ȍ ó)
dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov
// ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
SSKJ²
samomorílec -lca [samomoriu̯ca] m (ȋ)
kdor naredi, poskusi narediti samomor: rešiti samomorilca; med samomorilci je več mladoletnikov
SSKJ²
samomorílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika
● ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
SSKJ²
samomorílka -e [samomoriu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki naredi, poskusi narediti samomor: reka je naplavila truplo samomorilke
SSKJ²
samomorílnost -i ž (ȋ)
pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje, upadanje samomorilnosti
SSKJ²
samomorílski -a -o [samomoriu̯ski tudi samomorilski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje
● ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna
    samomorílsko prisl.:
    bil je obupan in samomorilsko razpoložen
SSKJ²
samomorílstvo -a [samomoriu̯stvo in samomorilstvo] s (ȋ)
pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje samomorilstva
SSKJ²
samomórstvo -a s (ọ̑)
zastar. samomorilstvo: ta kriza se kaže v pesimizmu in samomorstvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámomúčenje -a s (ȃ-ū)
knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
SSKJ²
sámomučílec -lca [samomučilca in samomučiu̯ca] m (ȃ-ȋ)
knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev
SSKJ²
sámomučílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje
SSKJ²
sámomučítelj -a m (ȃ-ȋ)
knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj
SSKJ²
sámomučíteljski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo
SSKJ²
sámonadzòr -ôra m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
nadzor samega sebe, svojih dejanj: sposobnost samonadzora; primanjkuje mu redoljubnosti in samonadzora
SSKJ²
sámonakladálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno
SSKJ²
sámonamèn -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
SSKJ²
sámonapajálnik -a m (ȃ-ȃ)
agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki
SSKJ²
sámonasláda -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo
SSKJ²
sámonastájanje -a s (ȃ-ā)
knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih
SSKJ²
sámonastánek -nka m (ȃ-ȃ)
knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja
SSKJ²
sámonastavljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í)
ki se nastavi samodejno, ga ni treba posebej nastavljati: samonastavljivi digitalni kompas; žarometi s samonastavljivo višino; samonastavljivo ogledalo; samonastavljivo podvozje
SSKJ²
sámonavijálec -lca [samonavijalca in samonavijau̯ca] m (ȃ-ȃ)
obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese:
SSKJ²
sámonegácija -e ž (ȃ-á)
filoz., po Heglu negacija pojava, ki jo povzroči pojav sam: samonegacija humanizma
SSKJ²
sámonémški -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole
SSKJ²
samoníkel -kla -o [samonikəu̯] prid. (í)
1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda
♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek
// knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik
// knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost
2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori
    samoníklo prisl.:
    samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
SSKJ²
samoníklost -i ž (í)
lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih
SSKJ²
samonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek
SSKJ²
sámonôsen -sna -o prid. (ȃ-ó ȃ-ō)
v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámonosílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ)
teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena
♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči
SSKJ²
sámoobdolžítev -tve ž (ȃ-ȋ)
obdolžitev samega sebe: vztrajati pri samoobdolžitvi
♦ pravn. kriva samoobdolžitev
SSKJ²
samooblásten -tna -o prid. (á ā)
knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja
// oblasten1, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje
    samooblástno prisl.:
    samooblastno se je vmešaval v državne posle
SSKJ²
sámooblikovánje -a s (ȃ-ȃ)
oblikovanje samega sebe: želja po samooblikovanju; samoizobraževanje in samooblikovanje / samooblikovanje skupnosti
SSKJ²
sámoobnávljanje -a s (ȃ-á)
knjiž. obnavljanje samega sebe: samoobnavljanje organizma
SSKJ²
sámooboževánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje
SSKJ²
sámoobrámba -e ž (ȃ-ȃ)
obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi
SSKJ²
sámoobrámben -bna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
SSKJ²
sámoobsében tudi sámoobsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē)
knjiž. očiten, nedvomen: samoobsebna resnica
SSKJ²
sámoobsêbiumévnost -i ž (ȃ-é-ẹ́)
knjiž. dejstvo, da je kaj sámo ob sebi umevno: zgodba ne razodeva več pravljične samoobsebiumevnosti
SSKJ²
sámoobsôdba -e ž (ȃ-ō)
knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba
SSKJ²
sámoobtôžba -e ž (ȃ-ō)
obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe
♦ pravn. kriva samoobtožba
SSKJ²
sámoobtoževánje -a s (ȃ-ȃ)
obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje
SSKJ²
sámoobvládanje -a s (ȃ-ā)
obvladanje samega sebe: občudoval je njeno samoobvladanje; čut za mero in samoobvladanje
SSKJ²
sámoobvladovánje -a s (ȃ-ȃ)
obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved
SSKJ²
sámoocéna -e ž (ȃ-ẹ̑)
ocena samega sebe: izvajalčeva, učenčeva samoocena; pozitivna, realna samoocena; samoocena kakovosti življenja; samokontrola, samokritičnost in samoocena / vprašalnik o samooceni zdravstvenega stanja; obrazec za samooceno
SSKJ²
sámoocenjevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola
SSKJ²
sámoočíščenje -a s (ȃ-ȋ)
knjiž. očiščenje samega sebe: hrepeneti po samoočiščenju / moralno samoočiščenje
SSKJ²
sámoočiščeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoočiščevanje: likalnik s samoočiščevalno funkcijo; samoočiščevalna moč, sposobnost organizma / samoočiščevalni mehanizmi, procesi
SSKJ²
sámoočiščevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámoočítanje -a s (ȃ-ī)
knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju
SSKJ²
sámoočítek -tka m (ȃ-ȋ)
knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev
SSKJ²
sámoodgovórnost -i ž (ȃ-ọ́)
knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva
SSKJ²
sámoodkrívanje -a s (ȃ-í)
odkrivanje samega sebe: stopila je na pot samoodkrivanja; proces samoodkrivanja; roman o samoodkrivanju
// odkrivanje česa pri samem sebi: samoodkrivanje bolezni
SSKJ²
sámoodlóčanje -a s (ȃ-ọ́)
lastno, svobodno odločanje: pravica narodov do samoodločanja; samoodločanje in samoupravljanje
SSKJ²
sámoodlóčba -e ž (ȃ-ọ̑)
lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: pravica narodov do samoodločbe; zahteva po samoodločbi / kulturna, narodna, politična samoodločba
♦ pravn. samoodločba naroda načelo, po katerem ima narod pravico do lastne države
SSKJ²
sámoodločítev -tve ž (ȃ-ȋ)
lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: kolonialisti so hoteli onemogočiti samoodločitev ljudstva; pravica narodov do samoodločitve
SSKJ²
sámoodpôved -i ž (ȃ-ȏ)
odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje
SSKJ²
sámoodpovedovánje -a s (ȃ-ȃ)
odpovedovanje samemu sebi, svojim koristim: za otroke skrbi z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem; samoodpovedovanje borcev; samoodpovedovanje in samopremagovanje
SSKJ²
sámoodrékanje -a s (ȃ-ẹ̑)
odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja
SSKJ²
sámoodsében tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē)
knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje
♦ med. samoodsebni splav spontani splav
    sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.:
    bolnik je samoodsebno ozdravel
SSKJ²
sámoodtujênost in sámoodtújenost -i ž (ȃ-é; ȃ-ȗ)
knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi
SSKJ²
sámoodtujevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. odtujevanje samemu sebi, svojemu bistvu: proces samoodtujevanja; odtujevanje in samoodtujevanje
SSKJ²
sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ)
knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev
♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi
SSKJ²
sámoogróžanje -a s (ȃ-ọ́)
ogrožanje samega sebe: civilizacijsko samoogrožanje / potencial industrijskega samoogrožanja
SSKJ²
sámoohrána -e ž (ȃ-ȃ)
zastar. samoohranitev: nagon samoohrane, po samoohrani / narodna samoohrana
SSKJ²
sámoohranítev -tve ž (ȃ-ȋ)
ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
SSKJ²
sámoohranítven -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon
SSKJ²
sámoohranjeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki se ohranja sam, samodejno: pragozd je samoohranjevalni sistem / samoohranjevalna moč, sposobnost
SSKJ²
samoók -a m (ọ̑)
zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámooklícan -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki sam sebe okliče, razglaša za kaj: samooklicani predsednik; samooklicani strokovnjak / samooklicana država
SSKJ²
sámookúžba -e ž (ȃ-ȗ)
med. okužba z bakterijami, jajčeci zajedavcev lastnega telesa:
SSKJ²
sámoomáma -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice
SSKJ²
sámoomejeválen -lna -o prid.(ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoomejevanje: samoomejevalni mehanizmi, ukrepi; samoomejevalna pravila; ustanovitev samoomejevalnega telesa / samoomejevalna država, politika
    sámoomejeválno prisl.:
    ravnal je samoomejevalno
SSKJ²
sámoomejevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih
SSKJ²
sámoomejítev -tve ž (ȃ-ȋ)
knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov
SSKJ²
sámoopazovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli: pisateljevo izhodišče v tem delu je samoopazovanje; imeti dar samoopazovanja
SSKJ²
sámooplóden -dna -o prid. (ȃ-ọ̄)
agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta
SSKJ²
sámooplodítev -tve ž (ȃ-ȋ)
bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev
SSKJ²
sámooplojevánje -a s (ȃ-ȃ)
bot. oplojevanje s spolnimi celicami istega cveta: samoopraševanje in samooplojevanje
SSKJ²
sámoopraševánje -a s (ȃ-ȃ)
bot. opraševanje s pelodom istega cveta: biti odvisen od samoopraševanja
SSKJ²
sámooprašítev -tve ž (ȃ-ȋ)
bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice
SSKJ²
sámoopredelítev -tve ž (ȃ-ȋ)
lastna, svobodna opredelitev zlasti kake skupnosti: priznati narodom pravico do samoopredelitve / narodna, politična samoopredelitev / osebna človekova samoopredelitev
SSKJ²
sámoorganizácija -e ž (ȃ-á)
samodejno združevanje, aktiviranje ljudi z določenim skupnim ciljem, programom: humanitarno katastrofo je preprečila samoorganizacija lokalnega prebivalstva; koncepti, načini, oblike samoorganizacije; pravica do samoorganizacije; avtonomija, demokracija in samoorganizacija / sposobnost samoorganizacije; ideje, zamisli o samoorganizaciji; smisel za samoorganizacijo
SSKJ²
sámoorganizíranje -a s (ȃ-ȋ)
pravn. organizirano združevanje, ki ga opravijo člani kake skupnosti sami zaradi uresničenja določenih interesov: pravica do samoorganiziranja / samoorganiziranje občanov v družbene organizacije / samoorganiziranje družbe
SSKJ²
sámoorganizírati se -am se dov. in nedov. (ȃ-ȋ)
organizirati se sam, brez vpliva, posredovanja drugega: samoorganizirali so se, da bi se aktivno borili za svoje pravice
    sámoorganizíran -a -o:
    možgani so samoorganiziran sistem, ki zahteva nenehno povezovanje; samoorganizirana skupina; samoorganizirano delavstvo
SSKJ²
sámooskŕba -e ž (ȃ-ȓ)
knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki
SSKJ²
sámooskŕben -bna -o prid.(ȃ-ȓ)
ki se je sposoben oskrbeti samostojno, neodvisno od drugih: na samooskrbni kmetiji vso hrano zase in za živino pridelajo sami; samooskrbno gospodarstvo, kmetijstvo
    sámooskŕbno prisl.:
    samooskrbno kmetovati
SSKJ²
sámooskrbovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. oskrbovanje samega sebe: samooskrbovanje z mesom
SSKJ²
sámooskrúmba -e ž (ȃ-ȗ)
knjiž. (spolno) samozadovoljevanje: obsojanje samooskrumbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámoosvéščanje -a s (ȃ-ẹ́)
knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva
SSKJ²
sámoosvéščenost -i ž (ȃ-ẹ̑)
knjiž. osveščenost (samega sebe): manjka jim samoosveščenosti
SSKJ²
sámoosvobájanje -a s (ȃ-á)
knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka
SSKJ²
sámoosvobodítev -tve ž (ȃ-ȋ)
knjiž. osvoboditev samega sebe: samoosvoboditev delavskega razreda / samoosvoboditev človeka
SSKJ²
sámoovádba -e ž (ȃ-ȃ)
ovadba samega sebe: misel na samoovadbo ga je hitro minila
♦ pravn. kriva samoovadba ovadba samega sebe, ki ni v skladu z dejstvi
SSKJ²
sámoozdravítev -tve ž (ȃ-ȋ)
1. ozdravitev sama od sebe: primeri samoozdravitev raka
2. ozdravitev samega sebe, navadno s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: zdravilni čaji in drugi proizvodi za samoozdravitev
SSKJ²
samopál in samopàl -ála m (ȃ; ȁ á)
1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom
2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali
SSKJ²
samopáš1 in samopàš -áša -e prid. (ȃ; ȁ á) zastar.
1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival
2. oblasten1, samovoljen: samopaši graščaki
3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok
SSKJ²
samopáš2 in samopàš prisl. (ȃ; ȁ)
star. oblastno1, samovoljno: samopaš ravnati s kom
● star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
SSKJ²
samopášen -šna -o prid. (ā) knjiž.
1. oblasten1, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje
// objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke
2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene
    samopášno prisl.:
    samopašno ravnati
SSKJ²
samopášiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
SSKJ²
samopášnež -a m (ȃ) knjiž., ekspr.
1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog
// objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni
2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi le za svojo udobnost
SSKJ²
samopášnik -a m (ȃ)
knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov
// sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil
SSKJ²
samopášnost -i ž (ā)
knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati
// objestnost, predrznost: mladostna samopašnost
● zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
SSKJ²
samopáštvo -a s (ȃ)
knjiž. samopašnost: boriti se proti birokratizmu in samopaštvu / naredila je konec njegovemu samopaštvu
SSKJ²
samopérka -e ž (ẹ̑)
bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris:
SSKJ²
sámoplačník -a m (ȃ-í)
kdor mora zdravstvene storitve plačati sam: zavarovanci in samoplačniki / gostje samoplačniki v zdravilišču
SSKJ²
sámoplačníški -a -o prid.(ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samoplačnike ali samoplačništvo: samoplačniški pregled; cenik samoplačniških storitev / samoplačniška ambulanta / cepljenje je dosegljivo le po samoplačniški poti
    sámoplačníško prisl.:
    k zdravniku je hodila samoplačniško
SSKJ²
sámoplačníštvo -a s (ȃ-ȋ)
dejstvo, da uporabnik neko storitev, zlasti zdravstveno, plača neposredno iz lastnih sredstev: samoplačništvo se je precej razmahnilo pri zobozdravnikih; možnost samoplačništva; uvedba samoplačništva
SSKJ²
sámopodóba -e ž (ȃ-ọ̑)
skupek predstav, mnenj, ki jih ima človek o samem sebi, zlasti glede svojih lastnosti, sposobnosti: pozitivna samopodoba; slaba samopodoba; pretirano ljubosumnim ljudem lahko pomaga izboljšanje samopodobe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámopohába -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. namerna pohaba samega sebe: samopohabo so kaznovali
SSKJ²
sámopomilovánje -a s (ȃ-ȃ)
pomilovanje samega sebe: ne prenese več njegovega samopomilovanja; samopomilovanje in samozaničevanje
SSKJ²
sámopomóč -i in -í ž (ȃ-ọ̑)
1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov
2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / nekdaj Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije
♦ pravn. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom
SSKJ²
sámopomóčen -čna -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na samopomoč: samopomočno društvo
♦ pravn. samopomočna prodaja prodaja hitro pokvarljivega blaga, če je upravičenec za prevzem v zamudi
SSKJ²
sámoponížanje -a s (ȃ-ȋ)
knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
SSKJ²
sámoponiževánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. poniževanje samega sebe: obsojala je njegovo samoponiževanje pred tujci; samoponiževanje in samopoveličevanje
SSKJ²
sámoporájanje -a s (ȃ-á)
knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja
SSKJ²
sámoporjavítev -tve ž (ȃ-ȋ)
porjavitev kože brez izpostavljanja ultravijoličnim žarkom: krema za samoporjavitev; nanos sredstva za samoporjavitev
SSKJ²
sámoporjavítven -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samoporjavitev: samoporjavitveni učinek; samoporjavitvena krema; samoporjavitvena sredstva
SSKJ²
sámoposében tudi sámoposêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē)
knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni
● knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen
SSKJ²
sámoposêbiumévnost -i ž (ȃ-é-ẹ́)
knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti
SSKJ²
sámoposmèh in sámoposméh -éha m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́; ȃ-ẹ̑)
knjiž. posmeh samemu sebi: trpek samoposmeh; njegova zgodba je bila polna samoposmeha
SSKJ²
sámopostréžba -e ž (ȃ-ẹ̑)
1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe
// samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi
2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba
SSKJ²
sámopostréžen -žna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.:, pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini
SSKJ²
sámopostréžnica -e ž (ȃ-ẹ̑)
samopostrežna trgovina: vlomili so v samopostrežnico; dobiti novo samopostrežnico
SSKJ²
sámopoškódba -e ž (ȃ-ọ̑)
knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa
SSKJ²
sámopoškodovánje -a s (ȃ-ȃ)
glagolnik od samopoškodovati se: grozil je s samopoškodovanjem; samopoškodovanje mladostnikov; samopoškodovanje in samomor / nenamerno samopoškodovanje otrok
SSKJ²
sámopoškodováti se -újem se dov. in nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
namerno poškodovati samega sebe: nekateri ljudje se v čustveni stistki samopoškodujejo; v znak protesta se je samopoškodoval
SSKJ²
sámopotrdítev -tve ž (ȃ-ȋ)
publ. potrditev upravičenosti svojega obstoja: samopotrditev in samouresničitev / človekova samopotrditev; potreba po samopotrditvi lastne osebnosti / ustvarjalna samopotrditev
SSKJ²
sámopotrjevánje -a s (ȃ-ȃ)
publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámopoveličevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo
SSKJ²
sámopovzročèn -êna -o prid. (ȃ-ȅ ȃ-é)
1. ki je povzročen samemu sebi: samopovzročena travma
2. ki ga kdo povzroči sam: samopovzročeno bruhanje; samopovzročena napaka
SSKJ²
sámopozába -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti
SSKJ²
sámopozáben -bna -o prid. (ȃ-á)
knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto
● knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična
    sámopozábno prisl.:
    biti samopozabno zamaknjen v delo
SSKJ²
sámopozabljênje -a s (ȃ-é)
knjiž. stanje, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: doseči samopozabljenje; biti željen samopozabljenja
● knjiž. ljubezen do samopozabljenja zelo velika, nesebična
SSKJ²
sámopožrtvoválnost -i ž (ȃ-ȃ)
knjiž. požrtvovalnost: zaradi samopožrtvovalnosti je bil zelo priljubljen / stregla mu je z veliko samopožrtvovalnostjo in samozatajevanjem
SSKJ²
sámopožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov
SSKJ²
sámoprecenjevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. precenjevanje samega sebe: veliko je samoprecenjevanja namesto trezne samopresoje
SSKJ²
sámopredlagátelj -a m (ȃ-ȃ)
kdor se za določeno funkcijo, tekmovanje predlaga sam: na predsedniških volitvah je nastopil kot samopredlagatelj
SSKJ²
sámopredstavítev -tve ž (ȃ-ȋ)
predstavitev samega sebe, svojega dela, programa: samopredstavitev predsedniškega kandidata; samopredstavitve strank
SSKJ²
sámopregledovánje -a s (ȃ-ȃ)
pregledovanje lastnega telesa ali dela lastnega telesa zaradi ugotavljanja morebitnih bolezenskih sprememb: redno samopregledovanje kože je nujna prevenitva proti kožnemu raku; samopregledovanje dojk, mod
SSKJ²
sámopremagovánje -a s (ȃ-ȃ)
premagovanje samega sebe: naučiti se samopremagovanja in vztrajnosti / naraščajočo nestrpnost so obvladovali z velikim samopremagovanjem / samopremagovanje bolnika jo je ganilo
SSKJ²
sámopremíslek -a m (ȃ-ȋ)
premislek o samem sebi, svojih dejanjih: avtor bralca sili k samopremisleku; vrhunska ustvarjalnost ni mogoča brez kritičnega samopremisleka; samopremislek o različnih doživetjih, vprašanjih
SSKJ²
sámoprepričevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. prepričevanje samega sebe: neprijetni občutek je hotel pregnati s samoprepričevanjem, da je moralo tako biti
SSKJ²
sámopreráščanje -a s (ȃ-á)
knjiž. preraščanje samega sebe: to je bila stopnja njegovega samopreraščanja / miselno samopreraščanje prvotne ozke zamisli; razvoj moderne umetnosti in njeno samopreraščanje
SSKJ²
sámopreskŕba -e ž (ȃ-ȓ)
preskrba samega sebe: zanesti se na samopreskrbo / samopreskrba s krmili, pšenico
SSKJ²
sámopresója -e ž (ȃ-ọ̑)
knjiž. presoja samega sebe: spodbujati koga k samopresoji
SSKJ²
sámoprevára -e ž (ȃ-ȃ)
1. prevara samega sebe: med vožnjo je kajenje proti utrujenosti samoprevara; zavestna samoprevara; ta misel je poskus samoprevare
2. predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; iluzija: trdil je, da je ljubezen samoprevara / ekspr. vdajal se je samoprevari, da bo zmagal / ekspr. živeti v samoprevarah
SSKJ²
sámoprevérjanje -a s (ȃ-ẹ́)
preverjanje samega sebe, svojih dejanj, dosežkov: test, vprašanja za samopreverjanje znanja; samopreverjanje in samoocenjevanje
SSKJ²
samopríd -a m (ȋ)
zastar. sebičnost, egoizem: samoprid in samoljubje / to je storil iz samoprida
● zastar. dobil je moč, če je samoprid tako zahteval lastna korist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samopríden -dna -o prid. (í ī)
star. sebičen, egoističen: samopriden človek / to je naredil iz samopridnih nagibov; njegova ljubezen je bila samopridna; samopridno ravnanje staršev
SSKJ²
samoprídnež -a m (ȋ)
star. sebičnež, egoist: ta človek je velik samopridnež
SSKJ²
samoprídnost -i ž (í)
star. sebičnost, egoizem: samopridnost in samopašnost / to je storil iz samopridnosti
SSKJ²
sámoprijáva -e ž (ȃ-ȃ) od 2005
prijava o pomanjkljivosti ali lastni napaki v davčni napovedi, ki jo še pred izdajo odločbe posreduje na davčno upravo zavezanec sam in zato zaradi te pomanjkljivosti ali napake ni kaznovan: vložiti samoprijavo; odločiti se za samoprijavo; možnost samoprijave
SSKJ²
sámoprispévek -vka m (ȃ-ẹ̑)
časovno omejena dajatev za določeno skupno krajevno potrebo, ki se plačuje po odločitvi občanov na referendumu: vodovod so zgradili večinoma s prostovoljnim delom in samoprispevkom; uvedba, višina samoprispevka / glasovati za samoprispevek / krajevni, občinski samoprispevek; samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma, šole / denar iz samoprispevka / publ. razpisati samoprispevek glasovanje, referendum za samoprispevek
SSKJ²
sámoprodája -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa; monopol: državna samoprodaja
SSKJ²
sámoprodájen -jna -o prid. (ȃ-ȃ)
knjiž. monopolen: samoprodajno blago
SSKJ²
sámopromócija -e ž (ȃ-ọ́)
promocija samega sebe, svojega dela: samopromocija poklicne vojske za pridobivanje novih vojakov; priložnost za samopromocijo
SSKJ²
samorásel -sla -o [samorasəu̯] prid. (ā á)
1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo
2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda
● knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna
    samoráslo prisl.:
    samoraslo ustvarjati
SSKJ²
samoráslost -i ž (á)
lastnost, značilnost samoraslega: samoraslost detelje / tem skromnim ljudem daje samoraslost veličino / zanikali so njihovo nacionalno samoraslost; samoraslost nizozemske umetnosti / knjiž. samoraslost njegovega jezika izvirnost, originalnost
SSKJ²
samorásten -tna -o prid. (ā)
knjiž. samorasel: samorastna detelja / njeni samorastni otroci / samorastni ustvarjalci
    samorástno prisl.:
    njihovo kulturno prizadevanje je bilo samorastno
SSKJ²
samorástnica -e ž (ȃ) knjiž.
1. umetnica, zlasti likovna, brez akademske, strokovne izobrazbe: razstava likovnih samorastnic
2. samorasla rastlina, samoraslo drevo: ta rastlina ni samorastnica
SSKJ²
samorástnik -a m (ȃ)
1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki
2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik
3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki
SSKJ²
samorástniški -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na samorastnike ali samorastništvo: to je bilo skromno, samorastniško življenje / njihova industrija je tako rekoč samorastniška / delo samorastniškega filmskega ustvarjalca / samorastniške novele
    samorástniško prisl.:
    samorastniško se je prebijal skozi mladostna leta; samorastniško raziskovati
SSKJ²
samorástništvo -a s (ȃ)
ekspr. dejstvo, da je kdo samorastnik: samorastništvo uspešnega poslovnega človeka / kljub samorastništvu knjižnica dobro napreduje / knjiž. likovno samorastništvo
SSKJ²
samorástnost -i ž (ā)
knjiž. samoraslost: samorastnost nekaterih rastlin / samorastnost umetnine
SSKJ²
samorášč -a -e prid. (ȃ ā)
star. samorasel: samorašča rastlina / to so bili samorašči otroci / samorašča beseda izvirna, originalna
SSKJ²
sámorazdejánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma
SSKJ²
sámorazkròj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije
SSKJ²
sámorazumévanje -a s (ȃ-ẹ́)
knjiž. razumevanje samega sebe: samorazumevanje in samospoštovanje / svetovalno delo je usmerjeno k samorazumevanju / spoznanje smrti temelji v samorazumevanju človeka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámorazvijálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
fot., v zvezi samorazvijalni film, papir film, papir, ki ga zaradi posebne emulzije, s katero je prekrit, po osvetlitvi ni treba posebej razvijati:
SSKJ²
sámorazvòj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje
● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov
SSKJ²
sámorealizácija -e ž (ȃ-á)
realizacija samega sebe, svojih idej: možnost samorealizacije; različne oblike samorealizacije; samorealizacija in samodokazovanje
SSKJ²
sámorefleksíja -e ž (ȃ-ȋ)
filoz. nanašanje česa na samega sebe: bivanje in samorefleksija tega bivanja
SSKJ²
sámoregulácija -e ž (ȃ-á)
uravnavanje samega sebe, svojega dela, delovanja: medijska samoregulacija; samoregulacija trga; sistem samoregulacije
SSKJ²
sámoregulatíva -e ž (ȃ-ȋ)
nadzor nad samim sabo pri uravnavanju, usklajevanju svojih dejanj ali delovanja v okviru kake skupnosti: borzna, oglaševalska samoregulativa; sposobnost samoregulative; samocenzura in samoregulativa
SSKJ²
sámorekláma -e ž (ȃ-ȃ)
reklama samega sebe, svojega dela: intervju kot priložnost za brezplačno samoreklamo; njegovo ravnanje so ocenili kot samoreklamo / učinkovita samoreklama; nadarjenost za samoreklamo
SSKJ²
sámoreprodúkcija -e ž (ȃ-ú)
knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma
SSKJ²
sámoreševálec -lca [samoreševau̯ca in samoreševalca] m (ȃ-ȃ)
teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci
SSKJ²
samorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑)
teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor:
SSKJ²
samorôčen in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
zastar. lastnoročen: samoročne opombe
    samorôčno in samoróčno
    prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka
    // sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati
SSKJ²
samoródek -dka m (ọ̑)
min. kepa samorodne rude: zlati samorodek; samorodek platine
SSKJ²
samoróden -dna -o prid. (ọ̄)
1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo
♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte
2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda
// izviren, originalen: samorodne ideje
3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo
● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci
    samoródno prisl.:
    rasti samorodno po gozdovih
SSKJ²
samoródnica -e ž (ọ̑)
agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica
// vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico
SSKJ²
samoródnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonost
♦ min. samorodnost zlata
SSKJ²
samoróg -a m (ọ̑)
1. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu: zgodbe o samorogih; grb s samorogom v sredi
2. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monoceros: samorog in kašelot
SSKJ²
samorók1 -a m (ọ̑)
knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja
SSKJ²
samorók2 -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima samo eno roko: samorok berač
SSKJ²
samorókec -kca m (ọ̑)
knjiž., ekspr. kdor ima samo eno roko: samorokec ti ne bo dosti pomagal
SSKJ²
samosében tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē)
knjiž. lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samosévec -vca m (ẹ̑)
samosevna rastlina, samosevno drevo: to drevo je samosevec; vmes je bilo več samosevcev / krompir samosevec
SSKJ²
samoséven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo
SSKJ²
samosévka -e ž (ẹ̑)
samosevna rastlina, samosevno drevo: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko
SSKJ²
sámosežíg -a m (ȃ-ȋ)
sežig samega sebe: s samosežigom opozoriti svet na krivice; samosežig kot protestno dejanje / samomor s samosežigom
SSKJ²
samosílen -lna -o prid. (ȋ)
star. samodržen, tiranski: samosilen vladar
// oblasten1, samovoljen: samosilen gospodar
    samosílno prisl.:
    samosilno vladati
SSKJ²
samosílje -a s (ȋ)
zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev
SSKJ²
samosílnež -a m (ȋ)
knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: bali so se tega samosilneža
SSKJ²
samosílnica -e ž (ȋ)
star. tiranka: ta plemiška samosilnica
SSKJ²
samosílnik -a m (ȋ)
star. samodržec, tiran: kot vladar je bil samosilnik; boriti se proti samosilnikom
// oblasten, samovoljen človek: starejši brat je bil samosilnik; tega samosilnika so se vsi bali
SSKJ²
samosílniški -a -o prid. (ȋ)
star. samodrški, tiranski: samosilniški vladar
// oblasten1, samovoljen: doma je bil samosilniški / samosilniško ravnanje
SSKJ²
samosílništvo -a s (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo
SSKJ²
samosílnost -i ž (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo
SSKJ²
samosílstvo -a s (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo
// oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje
SSKJ²
sámoskrúmba -e ž (ȃ-ȗ)
knjiž. (spolno) samozadovoljevanje:
SSKJ²
samoskrúnstvo -a s (ȗ)
knjiž. (spolno) samozadovoljevanje:
SSKJ²
sámoslepílo -a s (ȃ-í)
knjiž. slepilo, s katerim kdo slepi samega sebe: te predstave o uspehu so le samoslepilo
SSKJ²
sámoslovénec -nca m (ȃ-ẹ́)
nav. slabš. pristaš samoslovenstva: prizadevanja samoslovencev; samoslovenci in jugosloveni
SSKJ²
sámoslovénski -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
1. nanašajoč se na samoslovence ali samoslovenstvo: nasprotje med samoslovensko in jugoslovenarsko usmerjenostjo / samoslovenski politični publicisti
2. zastar. ki je samo v slovenskem jeziku: samoslovenski javni napisi; poveljevanje pri telovadnem društvu je bilo samoslovensko
SSKJ²
sámoslovénstvo -a s (ȃ-ẹ̑)
nav. slabš. narodnostno pojmovanje v stari Jugoslaviji, ki poudarja individualnost slovenskega naroda navadno proti integralnemu jugoslovanstvu: samoslovenstvo in jugoslovenstvo
SSKJ²
sámosmíljenje -a s (ȃ-ī)
knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: v njegovem doživljanju trpljenja ni bilo nič samosmiljenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samospèv in samospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
glasb. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo
SSKJ²
samospéven -vna -o (ẹ̑)
pridevnik od samospev: samospevna literatura
SSKJ²
sámospoštovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. spoštovanje samega sebe: upadanje samospoštovanja; samozaupanje in samospoštovanje
SSKJ²
sámospoznánje -a s (ȃ-ȃ)
spoznanje samega sebe: samospoznanje je dvignilo njegovo samozavest; zunanji svet mu je le sredstvo za globlje samospoznanje
// knjiž. osveščenost: pisatelj je s svojimi deli vplival na samospoznanje naroda
SSKJ²
sámospoznávanje -a s (ȃ-ȃ)
spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja
// knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda
SSKJ²
sámospraševánje -a s (ȃ-ȃ)
glagolnik od samospraševati se: mučno, nenehno samospraševanje; samospraševanje o smislu življenja; branje, meditacija in samospraševanje / javno samospraševanje
SSKJ²
sámospraševáti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
spraševati samega sebe, razmišljati o sebi: samospraševati se o lastni identiteti, smislu življenja; nehal se je samospraševati in mučiti z očitki
SSKJ²
sámosprožílec -lca [tudi samosprožiu̯ca] m (ȃ-ȋ)
fot. priprava, s katero se avtomatično sproži zaklop v fotografskem aparatu:
SSKJ²
sámosprožílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki se ob dotiku sproži sam: samosprožilna past
SSKJ²
samosrájčen -čna -o prid. (ȃ)
nekdaj ki nosi samo srajco: samosrajčni hribovski otroci
SSKJ²
samosrájčnik -a m (ȃ)
nekdaj majhen otrok, ki nosi samo srajco: samosrajčnika je posadila za mizo / že kot samosrajčnik je moral biti pri tujih ljudeh / otroci samosrajčniki
● slabš. s temi samosrajčniki se ne boste tepli z nedoraslimi fanti
SSKJ²
sámost -i ž (á)
filoz., po Sartru ločenost človeka od vsega drugega bivajočega: človekova samost
SSKJ²
samostálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. samostojen: biti samostalen človek / v nekaj letih bo samostalna / samostalno delo / odločiti se za samostalno politiko
    samostálno prisl.:
    samostalno živeti; samostalno misleč človek
SSKJ²
samostálnik -a m (ȃ)
jezikosl. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e
SSKJ²
samostálniški -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na samostalnik: samostalniške zloženke / samostalniški prilastek samostalnik v funkciji prilastka; samostalniški zaimek zaimek, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška beseda beseda, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška raba raba besede, ki sicer ni samostalnik, v funkciji samostalnika; samostalniška sklanjatev; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; samostalniško izražanje izražanje s pretežno uporabo samostalniških konstrukcij
    samostálniško prisl.:
    samostalniško rabljeni pridevniki
SSKJ²
samostálnost -i ž (ȃ)
zastar. samostojnost: razvijati otrokovo samostalnost / iz šolskih nalog nekaterih učencev se vidi velika samostalnost v mišljenju / braniti, izgubiti narodno samostalnost neodvisnost; gospodarska samostalnost
SSKJ²
samostán -a m (ȃ)
1. verska ustanova, v kateri živijo redovniki ali redovnice: nekateri samostani so bili središče znanosti in kulture / nekdaj bila je vzgojena v samostanu v samostanski šoli, samostanskem internatu / moški, ženski samostan / iti, stopiti v samostan postati redovnik, redovnica
// poslopje te ustanove: obnavljati samostan / v bližini stoji frančiškanski samostan; od daleč se vidi kartuzijanski samostan Pleterje
2. samostanska skupnost: samostan ima dvajset članov; razpustiti samostan; predstojnik samostana
SSKJ²
samostánec -nca m (ȃ)
star. redovnik: nekateri samostanci so pisali kronike; puščavnik in samostanec
SSKJ²
samostánka -e ž (ȃ)
star. redovnica1: sprejela ga je samostanka
SSKJ²
samostánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice
● ekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolna
♦ rel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan
    samostánsko prisl.:
    samostansko urejen
    ●     ekspr. živeti samostansko osamljeno, zdržno; ekspr. samostansko preprosta sobica zelo preprosta, z malo pohištva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámostojèč -éča -e prid. (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe: graditi samostoječe in vrstne hiše
SSKJ²
samostójen -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh
// ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno
2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje
3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec
// o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja
4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno območje
5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi
// ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino
♦ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jezikosl. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; pravn. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona
    samostójno prisl.:
    narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje
SSKJ²
samostójnež -a m (ọ̑)
ekspr. samostojen človek: za tako delo so potrebni odločneži in samostojneži
SSKJ²
samostójnost -i ž (ọ́)
stanje samostojnega: mlad človek si želi samostojnosti / prizadevati si za gospodarsko, politično samostojnost / izgubiti državno, narodno samostojnost / boj za samostojnost slovenskega knjižnega jezika / učenci so pri delu pokazali veliko samostojnost samostojno mišljenje, ravnanje; razvijanje otrokove samostojnosti
♦ pravn. samostojnost organa pri odločanju
SSKJ²
samóstra -e ž (ọ̑)
1. knjiž. samostrel: na steni so visele samostre; stražar s samostro na rami
2. nar. past za polhe s sprožilno vzmetjo: nastaviti samostro
SSKJ²
samostrél tudi samóstrel -a [druga oblika tudi samostreu̯] m (ẹ̑; ọ̑)
1. nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave: streljati s samostrelom; borili so se z meči, sulicami in samostreli
2. knjiž. past za polhe z loku podobno vzmetjo: nastaviti samostrel
SSKJ²
samostrélec -lca m (ẹ̑)
nekdaj vojak, oborožen s samostrelom: samostrelci in ščitonosci
SSKJ²
samostrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
ki ob dotiku strelja sam: samostrelna priprava
SSKJ²
samóstrina -e ž (ọ̑)
nar. past za polhe z loku podobno vzmetjo: nastaviti samostrino
SSKJ²
samosvést -i ž (ẹ̑)
zastar. samozavest: ob neuspehu je izgubil vso svojo samosvest / prebuditi samosvest naroda
♦ filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza; samozavedanje
SSKJ²
samosvésten -tna -o prid. (ẹ̄)
zastar. samozavesten: fant je zelo samosvesten / samosvestno vedenje
// zavesten: premagati pasivnost s samosvestnim delom
    samosvéstno prisl.:
    kako samosvestno hodi
SSKJ²
samosvój -ôja -e prid. (ọ́ ó)
1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast
// čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek
2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben / samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca
3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike
4. zastar. svoj, lasten: hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala
5. knjiž. neodvisen, samostojen: bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne
    samosvôje prisl.:
    samosvoje doživljati svet; družina je živela samosvoje
SSKJ²
samosvójec -jca m (ọ̑)
knjiž. samosvoj človek: občudovala je tega drznega samosvojca
SSKJ²
samosvôjost -i ž (ó)
knjiž. lastnost, značilnost samosvojega človeka: samosvojost in neprilagodljivost / samosvojost drame; samosvojost jezika / samosvojost pesnice je v tem, da je do vseh iskrena posebnost; samosvojost njunih spoznanj / narodna samosvojost neodvisnost, samostojnost
SSKJ²
sámošen -šna -o prid. (á) zastar.
1. samoten: njeno samošno življenje / iti po pusti samošni poti
2. osamljen, sam1: tako star je in samošen
    sámošno prisl.:
    samošno živeti
SSKJ²
samôta -e ž (ó)
1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno
2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah
● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij
SSKJ²
samotár -ja m (á)
1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar
// kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu: tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini
2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: med drevesi je bil tudi hrast samotar
SSKJ²
samotárec -rca m (ȃ)
star. samotar: postal je velik samotarec; pajek je ždel v kotu kot kak samotarec / včasih so v takih bajtah živeli samotarci
♦ zool. samotarci morski raki, ki živijo v praznih polžjih hišicah, Eupaguridae
SSKJ²
samotáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr.
1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari
2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš
SSKJ²
samotárjenje -a s (á)
glagolnik od samotariti: samotarjenje in obujanje spominov / vdal se je v samotarjenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samotárka -e ž (á)
1. ženska ali žival, ki hote živi sama, brez stikov, povezave z drugimi: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka
2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: gora samotarka
SSKJ²
samotárski -a -o prid.(á)
ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje
    samotársko prisl.:
    samotarsko živeti
SSKJ²
samotárstvo -a s (ȃ)
samotarsko življenje: s poroko je bilo njegovega samotarstva konec / pripovedoval ji je o samotarstvu svoje mladosti o svoji osamljenosti v mladosti
SSKJ²
samotéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. ki (pri)teče sam od sebe: samotečen med, sok
SSKJ²
samôten -tna -o prid., samôtnejši (ó)
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije
2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico
3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna
// nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli
● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu
    samôtno prisl.:
    samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno
SSKJ²
samótež1 -a m (ọ̄)
ročni voziček, navadno na dveh kolesih: pred seboj je porival svoj samotež; cize, gare in drugi samoteži
SSKJ²
samótež2 tudi samotéž prisl. (ọ̄; ẹ̑)
1. nar. brez vprege, sam: samotež peljati; kmetje so samotež ali z živino vozili seno / izpregel je konje in samotež porinil voz pod kozolec
2. star. brez pomoči, sam: samotež se je naučil brati in pisati / zmeraj se je samotež sprehajal brez družbe, sam
SSKJ²
samótežen in samotéžen -žna -o prid. (ọ̄; ẹ̑)
1. ki ga premika, pelje človek sam, brez vprege: samotežni voziček; samotežne sani
2. knjiž. ki je, deluje zaradi lastne teže: samotežno kolo / samotežna žičnica gravitacijska žičnica
SSKJ²
samótežnice tudi samotéžnice -žnic ž mn. (ọ̄; ẹ̑)
nar. gorenjsko samotežne sani: peljati seno s planine s samotežnicami
SSKJ²
samótežnik tudi samotéžnik -a m (ọ̄; ẹ̑)
nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: s težavo je porivala do vrha naložen samotežnik
SSKJ²
samotíja -e ž (ȋ)
knjiž. samota: živeti v samotiji
● knjiž. hribovske naselbine in samotije samotne kmetije
SSKJ²
samotíšče -a s (í)
zastar. preprosta stavba na samotnem kraju: živeti v samotišču na skalnatem otoku
SSKJ²
samôtnež -a m (ȏ)
ekspr. osamljen človek, samotar: mračen samotnež / v hribih je srečal nekaj samotnežev; pren. prikazal se je mesec, samotnež na nebu
SSKJ²
samôtnica -e ž (ȏ)
1. knjiž. osamljena ženska, samotarka: zagrenjena samotnica
2. mn., nar. gorenjsko samotežne sani: pripeljati slamo s samotnicami
SSKJ²
samôtnik -a m (ȏ)
knjiž. osamljen človek, samotar: zagrenjen samotnik; živi skoraj kot puščavnik in samotnik
SSKJ²
samotnják -a m (á)
knjiž. osamljen človek, samotar: življenje samotnjaka
SSKJ²
samôtnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost samotnega: samotnost njegovega doma mu je neprijetna / knjiž. samotnost noči / knjiž. bati se samotnosti samote
// knjiž. osamljenost1: v družbi se bo najlažje boril proti svoji samotnosti
SSKJ²
samotòk in samotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
agr. sok, ki priteče iz zmečkanega, zmletega sadja, zlasti grozdja, pred stiskanjem: samotok in prešanec
SSKJ²
sámotolážba -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. tolažba samega sebe: njene besede niso bile le samotolažba, temveč popolna vdanost
SSKJ²
samotrétji -a -e prid. (ẹ́)
zastar. ki je z dvema drugima, v troje: večinoma je bil samotretji / samotretja ježa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámotrpínčenje -a s (ȃ-ī)
knjiž. trpinčenje samega sebe: biti izmučen od samotrpinčenja / razjedajoči dvomi in samotrpinčenje
SSKJ²
samotŕžen -žna -o prid. (r̄)
zastar. monopolen: velike delniške družbe so imele takrat samotržno pravico
SSKJ²
sámoučênje -a s (ȃ-é)
zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja
SSKJ²
sámougódje -a s (ȃ-ọ̑)
zastar. samozadovoljnost, samovšečnost: samougodje zaradi uspehov
SSKJ²
samoúk1 -a m (ȗ)
kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol: kot zidar je bil samouk / razstava slikarjev samoukov
SSKJ²
samoúk2 -a -o prid. (ȗ ū)
ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: izdelki samoukih vaških slikarjev
SSKJ²
sámoukinítev -tve ž (ȃ-ȋ)
ukinitev samega sebe, brez vpliva, posredovanja drugega: društvo se je zaradi pomanjkanja denarja odločilo za samoukinitev; postopna, začasna samoukinitev
SSKJ²
sámoukíniti se -em se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ)
ukiniti samega sebe, brez vpliva, posredovanja drugega: občinski svet se je samoukinil; zaradi finančnih težav so se samoukinili / za javnost se je preprosto samoukinil ne nastopa, pojavlja se več v javnosti
SSKJ²
samoúkinja -e ž (ȗ)
ženska, ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: njena šivilja je samoukinja / slikarka samoukinja
SSKJ²
sámouméven -vna -o prid. (ȃ-ẹ́ ȃ-ẹ̄)
razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / uro je vzel kot samoumeven dar
    sámoumévno 
    1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno
    2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da ne moreš hkrati imeti visokih načel in velikih dobičkov / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega
SSKJ²
sámoumévnost -i ž (ȃ-ẹ́)
značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč
// knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo
SSKJ²
sámoumljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í)
knjiž. samoumeven: to je samoumljiva stvar
SSKJ²
sámouníčenje -a s (ȃ-ȋ)
uničenje samega sebe: želja po samouničenju / samouničenje človeka / razcepljenost v malem narodu vodi do samouničenja; preprečiti samouničenje človeštva / knjiž. samouničenje morale propad
SSKJ²
sámouničeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna
SSKJ²
sámouničevánje -a s (ȃ-ȃ)
uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja
SSKJ²
samouničeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
knjiž. uničevati samega sebe: s tem se le samouničujemo
    samouničujóč se -a -e:
    samouničujoč se s pijančevanjem, je zgodaj umrl
SSKJ²
sámouníčiti se -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ)
knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo
SSKJ²
sámoupráva -e ž (ȃ-ȃ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo; stopnja samouprave; sporazum, zakon o samoupravi; avtonomija in samouprava / organi lokalne samouprave; reforma lokalne samouprave; minister, odbor za lokalno samoupravo / krajevna, mestna samouprava; občinska, pokrajinska samouprava
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: manjšinska samouprava; samouprava narodov glede jezika, šol
2. samoupravljanje: naša družbena ureditev je slonela na samoupravi; občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij
SSKJ²
sámoupráven -vna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje:
a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota
b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / v socializmu: samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe; samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države; samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje
♦ pravn. samoupravna sodišča v socializmu sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom
    sámouprávno prisl.:
    samoupravno odločati; samoupravno urejati medsebojna razmerja
SSKJ²
samoupravljalec gl. samoupravljavec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámoupravljálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
knjiž. samoupraven, samoupravljavski: uveljavljanje samoupravljalnih funkcij / samoupravljalni sistem / samoupravljalna družba
SSKJ²
sámouprávljanje -a s (ȃ-á)
samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; primeri samoupravljanja v kapitalizmu; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja; zadružništvo in samoupravljanje / socializem je temeljil na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev
♦ pravn. družbeni pravobranilec samoupravljanja v socializmu organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
SSKJ²
sámouprávljati -am nedov. (ȃ-á)
kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev: uspešno samoupravljati
    sámoupravljajóč -a -e:
    samoupravljajoča se družba
SSKJ²
sámoupravljávec -vca in sámoupravljálec -lca [samouprau̯ljau̯ca] m (ȃ-ȃ)
kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev: dolžnosti in pravice samoupravljavcev / zbor samoupravljavcev
SSKJ²
sámoupravljávski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev
SSKJ²
sámouprávnost -i ž (ȃ-á)
lastnost, značilnost samoupravnega: samoupravnost občine / samoupravnost kolektiva, gospodarske organizacije / bistvo lokalnih skupnosti je v njihovi samoupravnosti / gospodarska samoupravnost
SSKJ²
sámouresníčenje -a s (ȃ-ȋ)
knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje
SSKJ²
sámouresničevánje -a s (ȃ-ȃ)
glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva
SSKJ²
sámouresničeváti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati
SSKJ²
sámouresničítev -tve ž (ȃ-ȋ)
uresničitev samega sebe, svojih idej: doseči samouresničitev; človekova samoopredelitev in samouresničitev
SSKJ²
sámousmíljenje -a s (ȃ-ȋ)
knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: od jeze in samousmiljenja je začela jokati
SSKJ²
samoúški -a -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi
    samoúško prisl.:
    delati samouško; povest je pisana samouško
SSKJ²
samoúštvo -a s (ȗ)
knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti
SSKJ²
sámoutrjevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje
SSKJ²
sámouveljávljanje -a s (ȃ-á)
uveljavljanje samega sebe: gre za njegovo samouveljavljanje pred ljudmi; želja po samouveljavljanju / družbeno samouveljavljanje; samouveljavljanje malega naroda
SSKJ²
sámouvérjenost -i ž (ȃ-ẹ̑)
publ. dejstvo, da je kdo prepričan, da misli, ravna prav: samouverjenost in samozadovoljstvo
SSKJ²
samovánje -a s (ȃ)
star. samevanje: bati se samovanja
● zastar. to je bila vesela stran samovanja samskega življenja
SSKJ²
samovár -a in -ja m (ȃ) zlasti v ruskem okolju
1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar
2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru
SSKJ²
samováren -rna -o (ȃ)
pridevnik od samovar: samovarna pipica
SSKJ²
sámovarovánje in sámovárovanje -a s (ȃ-ȃ; ȃ-á)
alp. zavarovanje samega sebe pri plezanju: samovarovanje s cepinom; zabil je klin za samovarovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samováti -újem nedov. (á ȗ)
star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir
● zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski
    samováje :
    samovaje je slonela na oknu
    samujóč -a -e:
    samujoče drevo
SSKJ²
samovelíčje -a s (ȋ)
knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem
SSKJ²
samovéznica -e ž (ẹ̑)
knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico
SSKJ²
samovíd -a m (ȋ)
zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada
SSKJ²
sámovláda -e ž (ȃ-ȃ)
1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina; samodrštvo: boriti se proti samovladi / samovlada vladarja
2. knjiž. vodilen, gospodujoč položaj: njihova želja po samovladi na Jadranu / s tem je bilo konec gospodarske samovlade
● zastar. narod si prizadeva za samovlado za samostojnost
SSKJ²
sámovládanje -a s (ȃ-ā)
star. samoobvladanje: svet jo je naučil samovladanja in samovzgoje
SSKJ²
sámovladár -ja m (ȃ-á)
knjiž. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec: volja samovladarja je bila takrat zakon
SSKJ²
sámovladaríca -e ž (ȃ-í)
knjiž. oblastnica, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladala samovladarica
SSKJ²
samovládje -a s (ȃ)
knjiž. samodrštvo: boriti se proti samovladju / bilo je v dobi fevdalnega samovladja
● knjiž. ljudsko samovladje ljudska demokracija
SSKJ²
sámovnétje -a s (ȃ-ẹ̑)
zastar. samovžig: samovnetje premoga
SSKJ²
sámovnetljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í)
ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi
SSKJ²
samovnják -a m (á)
geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan
SSKJ²
sámovóden -a -o prid. (ȃ-ọ́)
ki se po izstrelitvi usmerja, vodi sam proti cilju: samovodeni raketni izstrelki
SSKJ²
samovólja -e ž (ọ̄)
samovoljno dejanje ali ravnanje: kaznovati, preprečiti samovoljo; sam je prižgal luč in se opravičil za to samovoljo / s samovoljo kršiti človekove pravice / vojaška samovolja; težko so prenašali samovoljo graščakov; samovolja predstojnika / to je dejanje samovolje
SSKJ²
samovóljen -jna -o prid.(ọ́ ọ̄)
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska
// ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev
    samovóljno prisl.:
    njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo
    ●     ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji
SSKJ²
samovóljnež -a m (ọ̑)
ekspr. samovoljen človek: naš mali samovoljnež in trmoglavec / na oblasti je bil samovoljnež in objestnež
SSKJ²
samovóljnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost samovoljnega človeka: samovoljnost deklice; fantu so očitali samovoljnost in trmoglavost / na obrazu je bil izraz samovoljnosti
// samovolja: bili so prepuščeni samovoljnosti fevdalcev; kmete so kaznovali za samovoljnost / počenjati nespametnosti in samovoljnosti
SSKJ²
sámovózen in sámovôzen -zna -o prid. (ȃ-ọ̄; ȃ-ó)
teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava
SSKJ²
sámovrednôtenje -a s (ȃ-ȏ)
vrednotenje samega sebe, svojega dela: pozitivno samovrednotenje; različni procesi samovrednotenja; samovrednotenje in identiteta sodobnega človeka sta pogosto povezana s potrošništvom
SSKJ²
samovšéčen -čna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje
    samovšéčno prisl.:
    samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
samovšéčnež -a m (ẹ̑)
kdor je všeč samemu sebi: samovšečneži so prepričani, da imajo prav le oni; aroganten samovšečnež
SSKJ²
samovšéčnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost samovšečnega človeka: s kritiko je omajal njegovo samovšečnost; dekliška samovšečnost; samovšečnost filozofov / govoril je brez samovšečnosti; s samovšečnostjo se je pogledala v ogledalu samovšečno / v pesmih je nekaj samovšečnosti in ponosa
SSKJ²
sámovzbújanje -a s (ȃ-ú)
elektr. sposobnost električnega stroja, da sam proizvaja energijo, potrebno za svoje vzbujanje: samovzbujanje generatorja
SSKJ²
sámovzgója -e ž (ȃ-ọ̑)
vzgoja samega sebe: potrebna je samovzgoja; utrditi si značaj s samovzgojo / samovzgoja mladih / skrb za vzgojo in samovzgojo v mladinskih organizacijah
SSKJ²
sámovžíg -a m (ȃ-ȋ)
vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom: vzrok požara je bil samovžig; prišlo je do samovžiga / samovžig premoga, sena; samovžig v odpadkih / biološki, kemični samovžig
♦ strojn. samovžig v motorju
SSKJ²
sámozadôsten -tna -o prid. (ȃ-ó)
knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo
SSKJ²
sámozadôstnež -a m (ȃ-ȏ)
kdor zadostuje, je zadosten samemu sebi: samozadostnež se je spreobrnil in začel upoštevati tudi okolico
SSKJ²
sámozadôstnost -i ž (ȃ-ó)
knjiž. značilnost samozadostnega človeka: navdajal ga je občutek samozadostnosti / narodnostna samozadostnost; težnja po lastni samozadostnosti v svetu / gospodarska samozadostnost
SSKJ²
sámozadoščênost -i ž (ȃ-é)
knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti
SSKJ²
sámozadovóljen -jna -o prid.(ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄)
zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo
    sámozadovóljno prisl.:
    ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati
SSKJ²
sámozadovoljevánje -a s (ȃ-ȃ)
draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi
SSKJ²
sámozadovoljeváti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro
    sámozadovoljujóč se -a -e:
    samozadovoljujoči se mladi ljudje
    ●     publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe
SSKJ²
sámozadovoljítev -tve ž (ȃ-ȋ)
knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev
SSKJ²
sámozadovoljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í)
zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh
SSKJ²
sámozadovóljnost -i ž (ȃ-ọ́)
stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo
SSKJ²
sámozadovóljstvo -a s (ȃ-ọ̑)
stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita
SSKJ²
sámozaglédanost -i ž (ȃ-ẹ̑)
knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
SSKJ²
sámozaklópen -pna -o prid. (ȃ-ọ̑)
knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo
SSKJ²
sámozaljúbljen -a -o prid. (ȃ-ú)
knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena
    sámozaljúbljeno prisl.:
    samozaljubljeno si je vihal brke
SSKJ²
sámozaljúbljenost -i ž (ȃ-ú)
knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámozalóžba -e ž (ȃ-ọ̑)
dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi
SSKJ²
sámozaložník -a m (ȃ-í)
kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik
SSKJ²
sámozaložníški -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samozaložnike ali samozaložbo: samozaložniški projekti; samozaložniška knjiga; majhna samozaložniška naklada
SSKJ²
sámozaničevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja
SSKJ²
sámozaníkanje -a s (ȃ-ȋ)
knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
SSKJ²
sámozapirálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa
SSKJ²
sámozapóren -rna -o prid. (ȃ-ọ̄)
narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa
SSKJ²
sámozaposlèn -êna -o prid. (ȃ-ȅ ȃ-é)
ki pridobi zaposlitveni status, pri katerem si prispevke navadno plačuje sam: samozaposleni delavec, zavarovanec; samozaposleni kmet, obrtnik; samozaposlena oseba
SSKJ²
sámozaposlêni -ega m (ȃ-é)
kdor pridobi zaposlitveni status, pri katerem si prispevke navadno plačuje sam: samozaposleni zaenkrat plačujejo za zdravstveno zavarovanje manj od drugih zavarovancev; samozaposleni v kulturi; status samozaposlenih
SSKJ²
sámozaposlítev -tve ž (ȃ-ȋ)
pridobitev zaposlitvenega statusa, pri katerem si zaposleni prispevke navadno plačuje sam: samozaposlitev brezposelnih; možnost samozaposlitve; spodbujanje samozaposlitve; subvencija za samozaposlitev
SSKJ²
sámozaposlíti se -ím se dov. (ȃ-ī ȃ-í)
pridobiti zaposlitveni status, pri katerem si zaposleni prispevke navadno plačuje sam: kdor se samozaposli ob subvenciji, mora ohraniti status samostojnega podjetnika vsaj dve leti
SSKJ²
sámozaposlovánje -a s (ȃ-ȃ)
glagolnik od samozaposlovati se: samozaposlovanje brezposelnih; vključiti se v program samozaposlovanja; spodbujanje samozaposlovanja
SSKJ²
sámozaposlováti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
pridobivati zaposlitveni status, pri katerem si zaposleni prispevke navadno plačuje sam: začeli so se samozaposlovati in odpirati manjše obrate / v izogib stroškom poslovanja nekateri delodajalci delavce silijo, da se samozaposlujejo
SSKJ²
sámozastrupljênje -a s (ȃ-é)
med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa: preprečevati samozastrupljenje
SSKJ²
sámozaščíta -e ž (ȃ-ȋ)
zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita
♦ pravn. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili
// v zvezi družbena samozaščita, v socializmu organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
SSKJ²
sámozaščíten -tna -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samozaščito: samozaščitno ravnanje ob naravnih nesrečah / samozaščitni ukrepi
SSKJ²
sámozatája -e ž (ȃ-ȃ)
knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti
SSKJ²
sámozatájen -jna -o prid.(ȃ-ā)
nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo
    sámozatájno prisl.:
    samozatajno se je obvladoval
SSKJ²
sámozatajeválen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
SSKJ²
sámozatajevánje -a s (ȃ-ȃ)
zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámozaúpanje -a s (ȃ-ȗ)
zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje
SSKJ²
sámozavédanje -a s (ȃ-ẹ́)
filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda
SSKJ²
sámozaverovánost in sámozavérovanost -i ž (ȃ-á; ȃ-ẹ́)
knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil
SSKJ²
sámozavést -i ž (ȃ-ẹ̑)
prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad nasprotnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest
SSKJ²
sámozavésten -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄)
prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna
// ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje
    sámozavéstno prisl.:
    samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno
SSKJ²
sámozavéstnež -a m (ȃ-ẹ̑)
ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži
SSKJ²
sámozavéstnost -i ž (ȃ-ẹ̄)
lastnost, značilnost samozavestnega človeka: znan je po svoji odločnosti in samozavestnosti / samozavestnost njenega nastopa je vse presenetila
SSKJ²
samozavéznica -e ž (ẹ̑)
zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico
SSKJ²
sámozaznáva -e ž (ȃ-ȃ)
psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku
SSKJ²
sámozažíg -a m (ȃ-ȋ)
zažig samega sebe: protestni samozažigi mladih ljudi
SSKJ²
sámozdravílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na samozdravljenje: samozdravilni gel; samozdravilna energetske metode, tehnike / samozdravilne vaje / krepitev samozdravilnih procesov; samozdravilna moč telesa; samozdravilne sposobnosti organizma
SSKJ²
sámozdrávljenje -a s (ȃ-á)
1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: naučiti se samozdravljenja za boljše počutje; izdelki za samozdravljenje
2. zdravljenje samo od sebe: telo ima izjemno moč samozdravljenja
SSKJ²
sámoznák -a m (ȃ-ȃ)
adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
SSKJ²
samozván -a -o prid. (á)
1. ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: pregnati samozvanega cesarja / samozvana oblast
2. ekspr. ki si lasti pomemben položaj: ta komisija je bila samozvana / samozvani varuh morale
    samozváno prisl.:
    samozvano priti na oblast
SSKJ²
samozvánec -nca m (á)
1. kdor si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: takrat je vladal samozvanec Henrik IV. / bal se je, da bi ga kak samozvanec vrgel s prestola
2. ekspr. kdor si lasti pomemben položaj: kritizirali so takratne občinske samozvance / pesniški samozvanci
SSKJ²
samozvánka -e ž (á)
ženska, ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: vladarica samozvanka
SSKJ²
samozvánski -a -o prid. (á)
samozvan: samozvanski voditelji
SSKJ²
samozvánstvo -a s (ȃ)
dejstvo, da je kdo samozvanec: zaradi svojega samozvanstva si kralj ni upal nasprotovati predlogu / ekspr. boriti se proti samozvanstvu
SSKJ²
samožív -a -o prid. (ȋ í)
knjiž. ki živi sam iz sebe: samoživa volja ga je reševala
SSKJ²
samožívost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost samoživega: samoživost volje / samoživost slovenstva / sproščena gledališka samoživost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sámožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje
● zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost
SSKJ²
sampán -a m (ȃ)
v vzhodnoazijskem okolju nizek, odprt čoln na vesla ali jadra: reveži so si uredili prebivališča na sampanih; dovažati zelenjavo s sampanom
SSKJ²
sample ipd. gl. sempel ipd.
SSKJ²
sámski -a -o prid. (á)
1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje
● predložiti samski list pri cerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se
2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce
♦ agr. samski jarem jarem za eno žival
    sámsko prisl.:
    živeti samsko
    sámski -a -o sam.:
    samski in poročeni; omožene in samske
SSKJ²
sámskost -i ž (á)
stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti
SSKJ²
sámstvo -a s (ā)
stanje samskega človeka: vztrajal je v samstvu; dolga leta njenega samstva
SSKJ²
samsvoj gl. sam1
SSKJ²
sámši prisl. (ȃ)
star. sam1: rad se je samši sprehajal ob reki; živela je samši / samši se je naučila brati / v povedni rabi bogat je, a je še zmeraj samši neporočen, samski
SSKJ²
samúm -a m (ȗ)
meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska
SSKJ²
samuráj -a m (ȃ)
v japonskem okolju, do 1868 pripadnik privilegiranega vojaškega plemstva: zaradi izgubljene vojne je samuraj naredil harakiri; samuraji so spoštovali pravila vojaške časti
SSKJ²
sanácija -e ž (á)
glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija
SSKJ²
sanacíjski tudi sanácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na sanacijo: sanacijska dela v starem delu mesta / sanacijski postopek, program
SSKJ²
sanátor -ja m (ȃ)
kdor sanira, je določen, postavljen, da z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljša neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanator mora imeti dobre menedžerske in poslovne izkušnje; državni sanator; zunanji sanator
SSKJ²
sanatórij -a m (ọ́)
1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih
2. nekdaj manjša bolnišnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
SSKJ²
sanatórijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na sanatorij: sanatorijski hišni red / sanatorijsko zdravljenje
SSKJ²
sánčopánsovski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodušnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro
SSKJ²
sándal1 -a m (ȃ)
tropsko drevo ali zelo trd, dišeč les tega drevesa:
SSKJ²
sandál2 -a m (ȃ)
nav. mn. sandala: poleti je rada hodila v sandalih
SSKJ²
sandála -e ž (ȃ)
nav. mn. lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto: obuti sandale; modne sandale; strgati jermen na sandalah
SSKJ²
sandalét -a m (ẹ̑)
nav. mn., obrt. sandaleta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sandaléta -e ž (ẹ̑)
nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete
SSKJ²
sandálica -e ž (ȃ)
manjšalnica od sandala: kupiti otroku sandalice
SSKJ²
sándalov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sándal: sandalov les / sandalovo olje
SSKJ²
sandalovína -e ž (í)
sandalov les: šatulja iz sandalovine
SSKJ²
sandolín -a m (ȋ)
lahek, ploščat, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom za eno ali dve osebi: s sandolinom sta preveslala jezero
SSKJ²
sandolína -e ž (ȋ)
knjiž. sandolin: vsak je veslal v svoji sandolini
SSKJ²
sanénec -nca m (ẹ̄)
star. saninec: v dolini je bilo še nekaj sanenca
SSKJ²
sanforizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek:
SSKJ²
sangríja in sangría -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: sangrija je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih; postreči s sangrijo; tapasi in sangrija / zabava s sangrijo na kateri se streže sangrija / hladna sangrija
SSKJ²
sangvíničen -čna -o prid. (í)
čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament
SSKJ²
sangvíničnost -i ž (í)
lastnost sangviničnega človeka: iz njegovega vedenja se kaže sangviničnost
SSKJ²
sangvínik -a m (í)
človek sangviničnega temperamenta: bil je sangvinik
SSKJ²
sanhedrín -a m (ȋ)
pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor: član sanhedrina
SSKJ²
saní -í ž mn. (ȋ ī)
vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani
♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
SSKJ²
saníca -e ž (í)
vsaka od drsnih ploskev sani, sank: zlomiti sanico; les za sanice / sanice helikopterja vsaka od pristajalnih ploskev helikopterja
SSKJ²
saník -a m (í)
knjiž. saninec: po cestah je bil sanik
SSKJ²
sanína -e ž (í)
star. saninec: kadar je sanina, vozijo drva s sanmi
SSKJ²
sanínec -nca m (ȋ)
1. sneg, primeren, ugoden za sankanje: sankati se po sanincu; obetala se je lepa zima z dobrim sanincem
2. nar. v sneg narejena ozka pot; gaz1: saninec jih je pripeljal do samotne kmetije
SSKJ²
saníranje -a s (ȋ)
glagolnik od sanirati: saniranje starih zgradb / saniranje podjetja
SSKJ²
sanírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero
● sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti
2. pravn. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
saníšče -a s (í)
navt. (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje: spustiti ladjo v morje po sanišču / betonsko sanišče za čolne
SSKJ²
sanitárec -rca m (ȃ)
pog. kdor dela v sanitarni službi: sanitarci so skrbeli za pitno vodo
SSKJ²
sanitáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na sanitarije: sodobna sanitarna oprema / sanitarni prostori
2. nanašajoč se na zdravstvene razmere, zdravstvo sploh: sanitarni predpis, ukrep / sanitarna inšpekcija; sanitarna služba / sanitarni tehnik
// v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon
♦ gozd. sanitarna sečnja sečnja bolnega in poškodovanega drevja; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije; sanitarna armatura
    sanitárno prisl.:
    sanitarno urediti mesto
    sanitárni -a -o sam., pog.:
    sanitarni je zelo natančen sanitarni inšpektor; sanitarna je kontrolirala trgovine sanitarna inšpekcija
SSKJ²
sanitárije -rij ž mn. (á ȃ)
prostori, navadno v stavbi, namenjeni za osebno higieno: počistiti, urediti sanitarije; športna dvorana ima nove, sodobno opremljene sanitarije / oddati sobo s souporabo sanitarij
SSKJ²
sanitêjec -jca m (ȇ)
pripadnik vojaške zdravstvene enote: sanitejci so odnesli ranjence z bojišča / brigadni, štabni sanitejec
SSKJ²
sanitêjka -e ž (ȇ)
pripadnica vojaške zdravstvene enote: pogumne sanitejke
SSKJ²
sanitêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na sanitejce: sanitejsko osebje / sanitejski vozovi
SSKJ²
sanitéta -e ž (ẹ̑)
zdravstvena služba, zlasti v vojski: ženske so opravile veliko delo v saniteti; zgodovina slovenske sanitete / partizanska saniteta
// enota te službe: razporejen je bil v saniteto; saniteta polka
SSKJ²
sanitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na saniteto: sanitetni odred; sanitetna ekipa je delala ves čas ofenzive / sanitetni vlak je ranjence odpeljal v zaledje; sanitetna postaja / narediti sanitetni tečaj / sanitetna služba
2. nanašajoč se na predmete, izdelke, ki se uporabljajo v zdravstvu: sanitetni material; sanitetni papir; sanitetna vata / sanitetno skladišče
SSKJ²
sanitétski -a -o prid. (ẹ̑)
saniteten: sanitetska postaja
SSKJ²
sánja -e ž (á)
1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje
// stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno
2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje
● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo
SSKJ²
sanjáč -a m (á)
kdor sanjari: imeli so ga za sanjača; sanjači in realisti / romantični sanjač
SSKJ²
sánjanje -a s (á)
glagolnik od sanjati: želja po sanjanju
SSKJ²
sanjár -ja m (á)
kdor sanjari: z leti je postal sanjar / romantični sanjar
SSKJ²
sanjaríja -e ž (ȋ)
ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in ni osnovano na resničnosti: to so le njegove sanjarije; predajati, prepuščati se sanjarijam / zatekel se je v svoj svet sanjarij
// sanjarjenje: zbudil se je iz sanjarij
SSKJ²
sanjáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: fant rad sanjari; sanjariti o bogastvu, sreči; sanjaril je, kako si bo uredil dom / namesto da bi se učil, sanjari o dekletu
SSKJ²
sanjárjenje -a s (á)
glagolnik od sanjariti: ropot ga je zdramil iz prijetnega sanjarjenja; ekspr. predajati se sanjarjenju / romantično sanjarjenje o lepoti, ljubezni
SSKJ²
sanjárka -e ž (á)
ženska, ki sanjari: že po naravi je bila sanjarka
SSKJ²
sanjárski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič; bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje sreče
    sanjársko prisl.:
    sanjarsko gledati, govoriti
SSKJ²
sanjárstvo -a s (ȃ)
lastnost sanjarskega človeka: očitali so mu čustvenost in sanjarstvo; sanjarstvo glavnega junaka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sanjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sanjače ali sanjarjenje: sanjaški človek / sanjaško razpoloženje
SSKJ²
sanjáštvo -a s (ȃ)
lastnost sanjaškega človeka: posmehovali so se njegovemu sanjaštvu
SSKJ²
sánjati -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á)
1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti
2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno
    sanjáje :
    sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale
    sanjajóč -a -e:
    sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli
    sánjan -a -o:
    sanjan svet; sanjano življenje
SSKJ²
sanjàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjav človek; vedno je sanjav
// ki izraža, kaže take predstave, želje: spregovorila je s sanjavim glasom; sanjave oči / sanjavo razpoloženje / sanjava pesem
// ki vzbuja take predstave, želje: sanjava melodija; sanjavo jezero; sanjavo jutro
    sanjávo prisl.:
    sanjavo gledati, hoditi
SSKJ²
sanjávec -vca m (ȃ)
kdor sanja: pobožala je nemirnega sanjavca
// knjiž. sanjač: zamišljeni sanjavci
SSKJ²
sanjávost -i ž (á)
lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti
SSKJ²
sánjski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina
● star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj
    sánjsko prisl.:
    življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo
SSKJ²
sánjskost -i ž (á)
lastnost, značilnost sanjskega: v delu se prepletata sanjskost in resničnost / knjiž. umik v sanjskost
SSKJ²
sankáč -a m (á)
kdor se sanka: sankači so se spuščali po strmem bregu
// športnik, ki se ukvarja s sankanjem: tekmovanje sankačev
SSKJ²
sankalíšče -a s (í)
navadno urejen prostor za sankanje: v kraju so uredili sankališče / umetno sankališče
SSKJ²
sánkanje -a s (ȃ)
glagolnik od sankati se: sankanje in smučanje / tekmovalno sankanje
SSKJ²
sánkar -ja m (ȃ)
knjiž. sankač: na hribu je bilo veliko sankarjev
SSKJ²
sankáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sankače ali sankanje: sankaški klub / sankaško tekmovanje / sankaška proga
SSKJ²
sankáštvo -a s (ȃ)
dejavnost sankačev: razvoj sankaštva
SSKJ²
sánkati se -am se nedov. (ȃ)
voziti se s sankami: ves dan so se sankali
    sánkati gozd.
    spravljati, voziti s sanmi: sankati les
    sankajóč se -a -e:
    sankajoči se otroci
SSKJ²
sánkcija -e ž (á)
1. pravn. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije
// pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo
2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo
♦ pravn. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
SSKJ²
sánkcijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sankcijo: sankcijski ukrepi / izvršilni, kontrolni in sankcijski organi
SSKJ²
sankcioníranje -a s (ȋ)
glagolnik od sankcionirati: sankcioniranje zakonov / sankcioniranje sklepov izvršilnih organov
SSKJ²
sankcionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pravn. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti
2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje
SSKJ²
sánke sánk ž mn. (ȃ)
vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: sanke so drsele po klancu; sedeti na sankah; peljati se s sankami / tekmovalne sanke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sanktuárij -a m (á)
knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij
SSKJ²
sanpávlija -e ž (á)
vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia:
SSKJ²
sanseviêrija -e ž (é)
vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije
SSKJ²
sanskilót -a m (ọ̑)
zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti
// slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota
SSKJ²
sanskilótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske
SSKJ²
sanskrít -a m (ȋ)
sanskrt: zapisi v sanskritu
SSKJ²
sanskŕt -a m (ȓ)
staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta
SSKJ²
sanskŕtski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na sanskrt: sanskrtski jezik / sanskrtska besedila
SSKJ²
santonín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti glistam:
SSKJ²
sápa -e ž (á) nav. ekspr.
1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti
2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi
3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo
● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
SSKJ²
sapêr -ja m (ȇ)
voj. pripadnik inženirske enote, ki koplje ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem:
SSKJ²
saperlòt in saperlót medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: saperlot, dobro zna govoriti; kakšna hitrost, saperlot
SSKJ²
sapêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od saper: saperski vod
SSKJ²
sápfičen -čna -o prid. (á)
knjiž. lezbičen: sapfična nagnjenja
♦ lit. sapfična kitica štirivrstična kitica, ki obsega tri verze s po petimi stopicami in dvostopični sklepni verz
SSKJ²
sápica -e ž (á)
manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice
● ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva
SSKJ²
sapíti -ím nedov. (ī í)
nav. 3. os., star. ovirati, oteževati dihanje; dušiti: dim ga sapi / brezoseb. sapilo jo je v prsih; bolnika sapi
SSKJ²
sapljáti -ám nedov. (á ȃ)
knjiž. pihljati: topel vetrič je sapljal z morja
SSKJ²
sápnica -e ž (ȃ)
nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
SSKJ²
sápničen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sapnico: sapnične cevke / sapnično vnetje
SSKJ²
sápnik -a m (ȃ)
cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik
♦ glasb. sapnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sapón -a m (ọ̑)
nar. zahodno večja motika: kopati, okopavati s saponom
SSKJ²
saponín -a m (ȋ)
nav. mn., kem. strupen glikozid z milu podobnimi lastnostmi: saponin divjega kostanja; zdravilni učinki saponinov
SSKJ²
sàpra medm. (ȁ)
pog. izraža podkrepitev trditve: sapra, nas je zeblo
SSKJ²
saprabólski -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. zelo velik: ta pa ima saprabolski dar govora
    saprabólsko prisl.
    zelo, močno: tu nekaj saprabolsko smrdi
SSKJ²
saprabòlt in saprabólt medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt
SSKJ²
sapralòt in sapralót medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot
SSKJ²
sapraménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr.
1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo
    sapraménsko prisl.:
    sapramensko se ji mudi
SSKJ²
sapramènt medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament
SSKJ²
sapramìš medm. (ȉ)
šalj. izraža podkrepitev trditve: sapramiš, to je nerodna stvar; ali se mi je prilegel ta požirek, sapramiš
SSKJ²
saprlòt in saprlót medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: saprlot, dobro dela; kakšna hitrost, saprlot
SSKJ²
saprofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: saprofiti in paraziti
SSKJ²
sapropél -a m (ẹ̑)
petr. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, premog:
SSKJ²
sarabánda -e ž (ȃ)
počasen španski ples v tridobnem taktu: dostojanstveno so odplesali sarabando
♦ glasb. stavek baročne suite, navadno predzadnji
SSKJ²
sarafán -a m (ȃ)
v ruskem okolju žensko vrhnje oblačilo brez rokavov: nosila je starinski sarafan; kmetice v sarafanih / ruski sarafan
SSKJ²
saráj -a m (ȃ)
seraj
SSKJ²
sárajevski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice
♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno
SSKJ²
saránča -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka
SSKJ²
sardéla -e ž (ẹ̑)
majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele
SSKJ²
sardélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sardele: sardelna plavut
♦ gastr. sardelni filet vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju; sardelno maslo namaz iz surovega masla in sardelnih filetov
SSKJ²
sardélica -e ž (ẹ̑)
majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sardína -e ž (ȋ)
sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju
// sardela: loviti sardine
SSKJ²
sardón -a m (ọ̑)
zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone
SSKJ²
sardóničen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: s sardoničnim nasmehom je poslušal kritiko
♦ med. sardonični smeh bolezenski krč smejalnih mišic
SSKJ²
sardóniks -a m (ọ̑)
poldrag kamen z belimi in rdečimi progami: prstan s sardoniksom / okrasek iz sardoniksa
SSKJ²
sardónski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: okoli ust mu je zaigral sardonski nasmeh
SSKJ²
sargáški -a -o prid. (ȃ)
nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum:
SSKJ²
sári -ja m (ȃ)
v indijskem okolju žensko vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga, ki se ovije okrog telesa: oblečena je bila v bel sari; svilen sari
SSKJ²
sarín -a m (ȋ)
kem. hitro hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem:
SSKJ²
sarkást -a m (ȃ)
knjiž. sarkastičen človek: imajo ga za sarkasta
SSKJ²
sarkástičen -čna -o prid.(á)
ki izraža, kaže zelo negativen, poniževalen odnos do česa, jedko posmehljiv: sarkastičen človek; bil je zelo sarkastičen do prijateljev / sarkastičen izraz okoli ust; sarkastičen smeh / spregovoril je s sarkastičnim prizvokom v glasu; sarkastična opomba
    sarkástično prisl.:
    sarkastično govoriti, posmehovati se
SSKJ²
sarkázem -zma m (ā)
zelo negativen, poniževalen odnos do česa: njegov pogled je izražal sarkazem; v teh besedah je bilo čutiti brezobziren sarkazem; govoriti s sarkazmom; ironija in sarkazem
SSKJ²
sarkofág -a m (ȃ)
lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi: truplo so mumificirali in položili v sarkofag; egipčanski, rimski sarkofagi / kamnit, kovinski, marmornat sarkofag
// tej skrinji podoben spomenik: k sarkofagu so položili venec
SSKJ²
sarkóm -a m (ọ̑)
med. skupek izrojenih malignih celic vezivnega, opornega ali mišičnega tkiva: sarkom dojk, stegnenice; oblike sarkoma; zdravljenje sarkoma; melanom in sarkom
SSKJ²
sárma -e ž (ȃ) gastr.
jed iz mletega mesa z rižem in začimbami, zavitega zlasti v liste navadno kislega zelja: pripraviti sarmo
SSKJ²
sárong -a m (ȃ)
v nekaterih azijskih deželah krilu podobno oblačilo, ki se ovije okrog bokov: na sebi je imel samo sarong; plesalke v živobarvnih sarongih
SSKJ²
sárs -a m (ȃ) med.
nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni oteženo dihanje, visoka temperatura, vnetje pljuč, bolečine v mišicah: za sarsom umirajo predvsem starejši in imunsko oslabljeni ljudje; epidemija sarsa; izbruh, širjenje sarsa
SSKJ²
sártrovski -a -o prid. (á)
tak kot pri Sartru: sartrovsko razlaganje eksistencializma / sartrovski intelektualec
SSKJ²
sáskija -e ž (ā)
agr. zgodnji krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi saskijo
SSKJ²
sáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Sase ali Saško: saško narečje / saški vladarji
SSKJ²
sát -a tudi -ú m (ȃ)
skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata
♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sátan -a m (ȃ)
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot vzklik o ti satan ti!
2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan
3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan
SSKJ²
satanéla -e ž (ẹ̑)
knjiž. satanka: satan in satanela / ta ženska je prava satanela
SSKJ²
sataníst -a m (ȋ)
kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov
SSKJ²
satanístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na sataniste ali satanizem: satanistični obredi; satanistični simboli; satanistična sekta
SSKJ²
satanizácija -e ž (á)
glagolnik od satanizirati: satanizacija človeka, naroda; satanizacija vojne, politike / medijska satanizacija posameznika
SSKJ²
satanízem -zma m (ī)
1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo
2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem
SSKJ²
satanizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pripisovati komu, čemu satanske lastnosti: satanizirati državo, narod; satanizirati materializem kot največje zlo sedanjega časa / mediji so še dodatno satanizirali razvpitega politika
SSKJ²
sátanka -e ž (ȃ)
1. rel. duhovno bitje ženskega spola, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan in satanka
2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: satanka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava satanka
SSKJ²
sátanov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na satana: prikazen v satanovi podobi; to je satanovo delo
● ekspr. to ti je pravo satanovo seme človek z veliko slabimi lastnostmi
SSKJ²
sátanski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo satanu: to je satanski človek / satanska zloba / satanski posmeh hudoben, zloben; obšlo ga je pravo satansko veselje / ima satanske oči
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: s satansko hitrostjo se je odpeljal; muči ga satanska lakota
    sátansko prisl.:
    satansko se je zasmejal; satansko iznajdljiv človek
SSKJ²
sátanstvo -a s (ȃ)
ekspr. narava, lastnosti satana: ima nekaj satanstva v sebi
SSKJ²
sátaraš -a m (ȃ)
gastr. jed iz dušenega narezanega paradižnika, paprike, čebule: jesti sataraš
SSKJ²
sátast -a -o prid. (ȃ)
podoben satu: stena je poslikana s satastim vzorcem; satasta zgradba celice / ponev s satastim dnom
SSKJ²
satelít -a m (ȋ)
1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit
♦ astron. Jupitrovi sateliti
// temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpijado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit
2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov
SSKJ²
satelíten -tna -o prid. (ȋ)
satelitski: satelitna postaja
SSKJ²
satelítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico
♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno
SSKJ²
sátemski -a -o prid. (ā)
jezikosl., v zvezi satemski jeziki skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike:
SSKJ²
satén1 -a m (ẹ̑)
fina, lahka, lesketajoča se tkanina v atlasovi vezavi: obleka iz satena; črna pasja dlaka se je svetila kot saten
SSKJ²
sáten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sat: satna celica
♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov
SSKJ²
saténast -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz satena: satenasta kombineža, obleka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
satinét -a m (ẹ̑)
lahka, lesketajoča se tkanina: obleka iz rožastega satineta
SSKJ²
satinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
papir. dodatno gladiti s stiskanjem med valji: kalandrirati in satinirati
    satiníran -a -o:
    močno satiniran papir
SSKJ²
sátir in satír -a m (ȃ; ȋ)
v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir
SSKJ²
satíra -e ž (ȋ)
1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih
2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake
SSKJ²
satíričen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost
    satírično prisl.:
    satirično pisati; satirično zaostrena kritika
SSKJ²
satíričnost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost satiričnega: satiričnost anekdote, romana / s svojo satiričnostjo je postajal nerazumljiv
SSKJ²
satírik -a m (í)
kdor piše satire: bil je oster in duhovit satirik
SSKJ²
satírika -e ž (í)
1. lit. satirična dela, satire: Levstikova satirika; sodobna slovenska satirika
2. zastar. satiričnost: roman je zaslovel zaradi ostre satirike
SSKJ²
sátirski in satírski -a -o prid. (ȃ; ȋ)
nanašajoč se na satire: satirski sprevod v čast boga Dioniza / satirsko poželenje
♦ lit. satirska igra v starogrškem gledališču parodistična igra z zborom satirov, igrana po uprizoritvi tragedije
SSKJ²
satisfákcija -e ž (á)
knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
SSKJ²
sátje -a stil. satjè -à s (á; ȅ ȁ)
več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu
♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati
// kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
SSKJ²
sátnica -e ž (ȃ)
voščena plošča, ki se vstavi v satnik, da čebele na njej zgradijo sat: pritrditi satnico v satnik; vosek za izdelavo satnic
SSKJ²
sátnik -a m (ȃ)
lesen okvir pravokotne oblike, v katerega se vstavi satnica: dati satnike v panj
SSKJ²
satôvje -a s (ȏ)
več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju
♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati
// kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
SSKJ²
satôvnat -a -o prid. (ȏ)
satast: satovnata zgradba celice
SSKJ²
satôvnica -e ž (ȏ)
igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico
SSKJ²
satovnják -a m (á)
satnik: vzeti satovnjake iz panja
SSKJ²
satráp -a m (ȃ)
1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov
2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
SSKJ²
satrapíja -e ž (ȋ)
pri starih Perzijcih območje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
SSKJ²
saturácija -e ž (á)
knjiž. nasičenost, zasičenost: saturacija trga
♦ agr. čiščenje sladkornega soka z apnom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
saturacíjski -a -o prid. (ȋ)
agr., v zvezi saturacijsko blato snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom:
SSKJ²
saturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj (zelo) polno česa, zasititi: saturirati trgovino s potrebnimi izdelki
    saturíran -a -o:
    dobro saturirano tržišče
SSKJ²
saturnálije -lij ž mn. (á ȃ)
1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije
2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
SSKJ²
saturnízem -zma m (ī)
med. zastrupljenje s svincem:
SSKJ²
sauvignon in sovinjón -a [sovinjón] m (ọ̑)
agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon
// belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
SSKJ²
savána -e ž (ȃ)
travnat svet z redkim drevjem v tropskih krajih: po savanah so se pasle črede bizonov / afriške savane
SSKJ²
savánski -a -o (ȃ)
pridevnik od savana: savanska trava
SSKJ²
Sável -vla m (ā)
knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem:
SSKJ²
savínjčan -a m (ȋ)
pog. vlak ali avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino: pripeljala se je s savinjčanom
SSKJ²
savínjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina
♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
SSKJ²
sávna -e ž (ȃ)
izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna
// prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
SSKJ²
sávnanje -a s (ȃ)
glagolnik od savnati se: privoščiti si savnanje; po savnanju je priporočljiva kratka kopel z mrzlo vodo; pozitivni učinki savnanja; savnanje in masaža
SSKJ²
sávnar -ja m (ȃ)
kdor hodi v savno: druščina savnarjev
SSKJ²
sávnarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na savnarje ali savnanje: savnarski klub, kompleks; savnarski mojster / savnarski užitki
SSKJ²
sávnati se -am se nedov. (ȃ)
pog. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal
SSKJ²
sávski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina
SSKJ²
scágati -am dov. (á)
nižje pog. obupati: zato še ni treba scagati
    scágan -a -o:
    bil je ves scagan
SSKJ²
scálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. sečen1: scalni mehur
SSKJ²
scalína -e ž (í)
zastar. seč1, urin1: oster duh po scalini
SSKJ²
scálnica -e [scau̯nica tudi scalnica] ž (ȃ)
vulg. seč1, urin1: smrdeti, zaudarjati po scalnici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
scálnik -a [scau̯nik tudi scalnik] m (ȃ)
zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik
SSKJ²
scálo -a s (á)
zastar. moški spolni ud: kazal je scalo
SSKJ²
scanína -e ž (í)
zastar. seč1, urin1: zaudarjati po scanini
SSKJ²
scánje -a s (ā)
glagolnik od scati: iskal je prostor za scanje / duh po scanju seču
SSKJ²
scapán -a -o prid. (á)
zastar. raztrgan, razcapan: pred vrati je stal scapan berač
SSKJ²
scartáti -ám dov. (á ȃ)
pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: otroka bodo čisto scartali
    scartán -a -o:
    fant je preveč scartan
SSKJ²
scáti ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í)
vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati
// opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat
● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
SSKJ²
scedíti -ím dov., scêdi in scédi; scédil (ī í)
1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček
2. nar. precediti: scediti mleko
    scedíti se 
    1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka
    2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe
    scejèn -êna -o:
    scejeno mleko; 
prim. izcediti
SSKJ²
scefráti -ám [scefrati in scəfrati] dov. (á ȃ)
raztrgati na koščke, nitke: scefrati papir; obleka se je že scefrala; scefrati si rob krila / ekspr. scefral bi ga na drobne koščke, tako je jezen
    scefrán -a -o:
    scefrani rokavi; scefrana knjiga, suknja
SSKJ²
scêjati -am nedov. (é)
1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro
2. nar. precejati: scejati mleko
    scêjati se 
    1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega
    2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; 
prim. izcejati
SSKJ²
scéla prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan
● gaziti sneg scela v celo
// izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu
2. popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta / ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
SSKJ²
scélen -lna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki je iz celega: votli in scelni stebri
SSKJ²
scelíti in scéliti -im, in scéliti -im tudi izcelíti in izcéliti -im, in izcéliti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄)
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: mazilo mu je scelilo rano; rana se še ni scelila
SSKJ²
scéloma prisl. (ẹ̑)
knjiž. scela: obleka je ukrojena sceloma / sceloma se je obrnil k njemu
SSKJ²
scementírati -am dov. (ȋ)
prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali
// publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
SSKJ²
scéna -e ž (ẹ̑)
1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena
// knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem
2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu
3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni / ansambel je na sceni že pol stoletja
4. v zvezi alternativna scena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: blesteti, utrditi se na alternativni sceni; ljubitelji alternativne scene; razmah alternativne scene; dogajanje na alternativni sceni / pregled alternativne scene
// skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: dejavnost alternativne scene; predstavniki, pripadniki alternativne scene
5. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede
♦ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
SSKJ²
scenárij -a m (á)
dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij
SSKJ²
scenárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki
SSKJ²
scenaríst -a m (ȋ)
kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
SSKJ²
scenarístika -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem, dodelovanjem scenarijev: hollywoodska scenaristika je trenutno v krizi
2. veda o tej dejavnosti: knjige o filmih in scenaristiki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
scenarístka -e ž (ȋ)
ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala
SSKJ²
scénec -nca m (ẹ̑) pog.
delavec, ki postavlja, spreminja in podira sceno; scenski delavec: dobil je delo scenca na televiziji; scenci in lučkarji
SSKJ²
sceneríja -e ž (ȋ)
celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
SSKJ²
scéničen -čna -o prid. (ẹ́)
scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved
SSKJ²
scenográf -a m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf
SSKJ²
scenografíja -e ž (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo
// likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa
SSKJ²
scenográfinja -e ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografinja, režiserka in kostumografinja / filmska scenografinja
SSKJ²
scenográfka -e ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografka in kostumografka
SSKJ²
scenográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo
SSKJ²
scenosléd -a m (ẹ̑)
vrstni red, zaporedje česa: scenosled dogodkov / degustacijski scenosled; scenosled jedi
SSKJ²
scénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena
♦ gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
SSKJ²
scepetáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. zacepetati: nervozno je scepetal z nogami
// odcepetati: scepetala je k vratom
SSKJ²
scepíti in scépiti -im dov. (ī ẹ́)
po dolgem razsekati, razklati: scepiti drva / scepiti drevo na tri dele razcepiti
SSKJ²
scésten -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. cesten: scestni prah / scestno poznanstvo
SSKJ²
schengenski in šéngenski -a -o [šéngenski] prid. (ẹ́)
nanašajoč se na mednarodni sporazum o ukinitvi notranjih meja med članicami Evropske unije, podpisan leta 1985 v Schengenu: schengenski nazdor, režim; varovanje zunanjih mej po schengenskih predpisih, standardih; schengenski informacijski sistem; schengenski sporazum je začel postopoma brisati notranje meje med članicami / schengenska meja zunanja meja schengenskega območja; schengensko območje območje, ki ga predstavljajo države članice Evropske unije, ki so pristopile k schengenskemu sporazumu
SSKJ²
scherzando [skercándo] prisl. (ȃ)
glasb., označba za izraz izvajanja šaljivo
SSKJ²
scherzo -a [skêrco] m (ȇ)
glasb. instrumentalni stavek ali skladba v hitrem tempu in veselega značaja: Beethovnovi scherzi; simfonični scherzo
SSKJ²
schleglovski -a -o [šléglou̯ski] prid. (ẹ́)
tak kot pri Schleglu: schleglovski tip romantičnih idej / schleglovska teorija romantike
SSKJ²
schopenhauerski -a -o [šópenhaverski] prid. (ọ̑)
tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta
SSKJ²
schulvereinski -a -o [šúlferájnski] prid. (ȗ-ȃ)
v zvezi schulvereinska šola, v stari Avstriji nemška šola na slovenskem etničnem ozemlju: ponemčevanje slovenskih otrok v schulvereinskih šolah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
science fiction science fictiona tudi -- -- [sájəns fíkšən] m (ȃ, ȋ)
knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; v prid. rabi: science fiction roman
SSKJ²
scientíst -a m (ȋ)
pristaš scientizma:
SSKJ²
scientístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe
    scientístično prisl.:
    scientistično usmerjen filozof
SSKJ²
scientízem -zma m (ī)
filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem
SSKJ²
scientológ -a m (ọ̑)
pripadnik Scientološke cerkve: scientologi verjamejo v duhovno naravo človeka, ki je duh brez materije, nevezan na prostor in čas; predan scientolog
SSKJ²
scientologíja -e ž (ȋ)
nazor, prepričanje, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha: načela scientologije; privrženci scientologije
SSKJ²
scientolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na scientologe ali scientologijo: poročni obred je potekal po scientološki tradiciji; scientološka sekta / Scientološka cerkev organizacija z religiozno težnjo, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha
SSKJ²
scíla -e ž (ȋ)
bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile
SSKJ²
Scíla -e ž (ȋ)
knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost2: še zmerom nismo mimo vseh Scil in Karibd
● knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti
SSKJ²
scimiti se gl. izcimiti se
SSKJ²
scindáps in scindápsus -a m (ȃ)
vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus:
SSKJ²
scintigrafíja -e ž (ȋ) med.
preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: opraviti scintigrafijo; limfna scintigrafija; scintigrafija skeleta, ščitnice
SSKJ²
scintilácija -e ž (á)
fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija
SSKJ²
scintilacíjski -a -o prid. (ȋ)
fiz., navadno v zvezi scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi:
SSKJ²
scizeti gl. izcizeti
SSKJ²
scmáriti -im dov. (á ȃ)
slabš. speči, skuhati: scmariti kaj za večerjo; scmariti meso na ražnju
SSKJ²
scmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
slabš. razjokati se: za vsako malenkost se scmeri
// poslabšati se, skisati se: vreme se je scmerilo
SSKJ²
scoprati gl. izcoprati
SSKJ²
scrabble -a [skrêbəl] m (é)
družabna igra na igralni deski, na kateri igralci iz črk na ploščicah, ki jih vlečejo iz skupne vreče, sestavljajo besede kot pri križanki: igrati scrabble; scrabble in križanke / svetovno prvenstvo v scrabblu
SSKJ²
screening tudi skríning -a [skríning-] m (ȋ)
1. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejanje: reševati življenja s screeningom / genetski screening
2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: začeti dvostranski screening za področje energetike, okolja; zaključiti proces screeninga; zapisnik s screeninga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
scrkljánec -nca m (á)
pog. razvajenec, miljenček: ne mara ga, ker je scrkljanec
SSKJ²
scrkljánka -e ž (á)
pog. razvajenka, miljenka: take scrkljanke ne mara
SSKJ²
scrkljánost -i ž (á)
pog. razvajenost: scrkljanost otrok
SSKJ²
scrkljáti -ám dov. (á ȃ)
pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: babica jih je preveč scrkljala
    scrklján -a -o:
    scrkljan otrok; deklica je zelo scrkljana
SSKJ²
scúfati -am dov. (ȗ)
pog. raztrgati v kosme, nitke; scefrati: scufati obleko / scufati perje
SSKJ²
scúkati -am dov. (ú ȗ)
pog. raztrgati, scefrati: scukati obleko
    scúkan -a -o:
    pokrit je bil s scukano polhovko; 
prim. izcukati
SSKJ²
scureti ipd. gl. izcureti ipd.
SSKJ²
scuzati gl. izcuzati
SSKJ²
scvetéti -ím dov. (ẹ́ í)
vzcveteti: češnje so že scvetele
SSKJ²
scvréti scvrèm dov., scvŕl (ẹ́ ȅ)
stopiti maščobo: scvreti mast, zaseko; ocvirke je ponovno scvrla, da se ne bi pokvarili
// ocvreti: scvreti jajca; scvri mu kaj, saj veš, da je lačen
    scvréti se 
    zaradi velike vročine se poškodovati, uničiti: plastična posoda se je scvrla
    scvŕt -a -o:
    scvrta slanina
SSKJ²
scvŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
skrčiti se, zgrbančiti se zlasti zaradi ognja, vročine: pod prevročim likalnikom se blago scvrkne; zaradi suše se je listje scvrknilo; scvrkniti se v kepo
    scvŕknjen -a -o:
    scvrknjena vlakna
SSKJ²
sčájmati se -am se tudi izčájmati se -am se dov. (ȃ)
star. zavedeti se, zbuditi se: nič se ni mogla sčajmati; sčajmaj se vendar in vstani
SSKJ²
sčákati -am dov., sčákajte in sčakájte; sčákala in sčakála (á ȃ)
dočakati, pričakati: komaj je sčakal, da je smel domov / končno ga je le sčakala
SSKJ²
sčakávati -am nedov. (ȃ)
zastar. čakati, pričakovati: vsak dan so ga sčakavali
SSKJ²
sčakováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. čakati, pričakovati: vsak dan so ga sčakovali / lovci so sčakovali ruševca; ljudje so se sčakovali na križpotju
SSKJ²
sčásom in s čásom prisl., piše se narazen (á)
sčasoma: s časom se boš privadil
SSKJ²
sčásoma prisl. (ā)
izraža, da se kaj zgodi po določenem času: sčasoma smo postali prijatelji; nekaj denarja si je sčasoma prihranil / sčasoma se vse izve
// polagoma, počasi: zanimanje za to je začelo sčasoma upadati / zastar. ustnica mu je sčasoma debelela
SSKJ²
sčebljati gl. izčebljati
SSKJ²
sčečkáti -ám [sčəčkati] dov. (á ȃ)
slabš. nerazločno, grdo napisati: sčečkati nalogo; tako je sčečkal, da še sam ne zna prebrati / v naglici je sčečkal govor sestavil, napisal
    sčečkán -a -o:
    okorno sčečkan oglas
SSKJ²
sčediti gl. izčediti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sčêliti -im in sčelíti sčélim dov. (é; ī ẹ́)
gladko prisekati ali prirezati: sčeliti snope
SSKJ²
sčeljustati gl. izčeljustati
SSKJ²
sčemériti se -im se tudi sčmériti se -im se [prva oblika sčəmeriti se in sčemeriti se] dov. (ẹ́ ẹ̑)
postati čemeren: ob tej novici se je sčemeril / vreme se je sčemerilo postalo neprijetno, pusto
SSKJ²
sčenčati gl. izčenčati
SSKJ²
sčesati gl. izčesati
SSKJ²
sčesnati gl. izčesnati
SSKJ²
sčiníti -ím in sčíniti -im dov. (ī í; í ȋ)
nar. očistiti omlačeno žito: do večera so vse sčinili / sčiniti žito
SSKJ²
sčísta prisl. (ȋ)
nar. vzhodno popolnoma, čisto: sčista se je spremenil / sčista pomesti do čistega
SSKJ²
sčistiti ipd. gl. izčistiti ipd.
SSKJ²
sčivkati gl. izčivkati
SSKJ²
sčmeriti se gl. sčemeriti se
SSKJ²
sčofotáti -ám dov. (á ȃ)
slišno, plosko udariti po vodi: na jezeru so sčofotale race
SSKJ²
sčrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati črn, temen: jabolčnik na zraku sčrni; nebo je sčrnelo
    sčrnèl in sčrnél -éla -o:
    sčrnel zid; sčrnela ajda
SSKJ²
sčŕniti se -im se in sčrníti se -ím se dov., sčŕnil se (ŕ; ī í)
postati črn, temen: grozdje se je že sčrnilo
SSKJ²
sčrtati gl. izčrtati
SSKJ²
sčrvíčiti -im dov. (í ȋ)
brezoseb., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: tako ga je sčrvičilo, da je omedlel
● ekspr. črvi so sčrvičili jabolka razjedli
SSKJ²
sčvekati gl. izčvekati
SSKJ²
se zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si
I.
1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja
a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: na sliki se ni prepoznal, ni prepoznal niti sebe; narediti si hišo; s tem škodujejo le sebi; morala si je priznati, da ji je bila predstava všeč; predlagal je tudi sebe; ustrelil je njo, potem še sebe / pazi, da si ne raztrgaš obleke, zlomiš roke
b) s predlogi se rabi daljša oblika: okrog sebe je videl same neprijazne obraze; poleg sebe ni želela imeti nikogar; pritisniti koga k sebi; obrnil je cev proti sebi; vedno misli samo na sebe; o sebi ni rada govorila; pred seboj so gnali ujetnike / vsak pri sebi dobro ve, kaj mora storiti; pri sebi nisem imel dovolj denarja; ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav; pred seboj so imeli še ves dan, še dolgo pot / dežnik nosi vedno s seboj; vzemite me s seboj; zaklenite vrata za seboj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: posadila sva otroka na stol medse; spet se jezi nase; spraviti koga podse / vase zaljubljen človek; je bolj zaprt vase; vse so obdržali zase
c) pri prehodnih glagolih, navadno v krajši obliki: gledati se v ogledalu; hraniti se, pohvaliti se, tolažiti se; se redno umivaš? / dekle se že vidi kot nevesta / naročiti si steklenico piva; tega si nikoli ne odpustim / greti se ob peči; skrivati se / namučiti se, razigrati se / elipt.: če se že moraš počesati, pa se; se kaj spoznaš na elektriko? Malo se
2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi: niti z besedo ne omeni samega ali sam sebe; samemu ali sam sebi se je zdel zelo pogumen; samemu sebi ni imel kaj očitati; zaradi hrupa ni slišala niti same ali sama sebe / bilo jo je sram same sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; zmaga nad samim seboj; biti nezadovoljen s samim seboj / pesem sama na sebi ni dosti vredna; okoliščine same po sebi niso ugodne / sklenil je sam pri sebi, da ostane; ekspr. nehaj se pretvarjati, saj smo sami med seboj / zdaj je verjel sam vase; hiša stoji sama zase; publ. to dejstvo samo zase govori o njihovih sposobnostih
3. v zvezi s sam poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: vrata so se odprla sama od sebe; sam od sebe sem jim povedal; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; vse se je uredilo kar samo od sebe / to se razume samo po sebi
4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: vedno so se dražili; sestre se obiskujejo bolj poredko; kmalu se bosta poročila; sosedje se prepirajo; kdaj se vidiva / bojevati se, dogovoriti se s kom; mlad se je oženil; pozdraviti se, srečati se s kom; stepel se je s sošolcem; dopisovati si, mežikati si, seči si v roke; kot brata sva si / okrepljen: posvetovati se med seboj; stvari se med seboj niso dale uskladiti / med seboj sprijeti deli
● ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. kar sebi pripiši sam si kriv; ekspr. s sebi lastno zavzetostjo se je lotil dela z zavzetostjo, ki je značilna zanj; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen; pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen; ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje; ta pa ne da, pog. ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; pog., ekspr. niti besede ni spravil iz sebe, dal od sebe prav ničesar ni rekel; publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; k sebi klic živini na levo; priti k sebi pog. čelo so mu močili z vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti in piti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; pog. vzeti k sebi na svoj dom; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; pog. nimam kaj nase dati obleči; pog. položiti roko nase narediti samomor; pog. ta vojskovodja je spravil pol Evrope podse osvojil, si podredil; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. ne more spraviti niti grižljaja vase (po)jesti; klicati vsakega zase posebej; obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; ekspr. vsi ga hvalijo, sam zase pa mislim, da tega ne zasluži poudarja osebni odnos, nasprotje; publ. v tej disciplini so bili naši tekmovalci razred zase precej boljši od drugih; druge soditi po sebi izraža merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju; pog. biti pri sebi zavedati se; biti krepek; knjiž. čutijo se oropani, osiromašeni, ne sami pri sebi nesamostojni, negotovi; tega se ne da naučiti, to mora imeti človek v sebi prirojeno; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; pog. pod seboj ima pet delavcev vodi pet delavcev; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; ekspr. obračunati s samim seboj kritično presoditi svoje delo, življenje; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase
II. se kot morfem
1. nastopa pri glagolih
a) ki brez tega morfema ne obstajajo: bahati se, bati se, bojevati se, kujati se, lotiti se česa, ozirati se, smejati se, usesti se, zavedati se, znebiti se / potiti se; zdi se mi, da vem / bleščati (se), jokati (se), lagati (se); oddahniti se in oddahniti si
b) ki so tvorjeni iz nedovršnikov s predpono in s tem morfemom: izdišati se; načakati se, nahoditi se, naigrati se, najesti se; prenajesti se; razgovoriti se
2. 3. os. ed. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: govori se, da bo on postal direktor; o tem se danes veliko piše
// za izražanje pogostne uresničitve, možnosti dejanja: tu se gre na Triglav; po tej poti se pride v vas / tam se dobro je, živi / tu se ne sme kaditi / tako se bere v starih knjigah je zapisano
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: izgubil se je v gozdu; ubil se je v gorah; udariti se / steklenica se je razbila
4. za izražanje trpnega načina:
a) tu se dobijo ribe; otava se kosi v avgustu; trgovine se odprejo ob osmih; taka stvar se ne pove naglas; blago se dobro prodaja; hiša se že zida / vzame se bela moka, pecilni prašek, sladkor / dojenček se kopa v banji; planinec, neprav. planinca se pogreša že dva dni planinca pogrešajo / rodil sem se 11. oktobra
b) večkrat se najde kaj koristnega; nič se ne ve / brat, to se pravi, najbližji sorodnik; naredi, kar se da
5. za izražanje brezosebnosti: dani se, jasni se; od napora se ji megli pred očmi / pokazalo se je, da ima prav
6. nav. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka: kolca se mi; zdeha se mi / kar samo se mu smeje / hoče se mi spati (nekoliko) sem zaspan / želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre
III. si kot morfem
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti: drzniti si, opomoči si / prizadevati si / oddahniti si, odpočiti si
2. ekspr. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju: naj si vzame, kolikor hoče / peti si, žvižgati si / kdo bi si mislil kaj takega; ne morem si kaj, da ne bi ugovarjal; dajati si opravka z vrtom ukvarjati se
SSKJ²
se... gl. z...
SSKJ²
sealskin -a [sílskin] m (ȋ)
usnj. dragoceno krzno tjulnja: ovratnik iz črnega sealskina; v prid. rabi: sealskin krzno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
seánsa -e ž (ȃ)
knjiž. sestanek, seja: prirediti seanso; prijatelje je povabila na seanso; kavarniška seansa; seansa narkomanov / spiritistična seansa
SSKJ²
sebe gl. se
SSKJ²
sebe... prvi del zloženk
nanašajoč se na (samega) sebe: sebehvalen, sebeljuben, sebevidnost
SSKJ²
sebeljúben -bna -o prid. (ú ū)
knjiž. samoljuben: nečimrni in sebeljubni ljudje
SSKJ²
sebénjek -jka m (ẹ̑)
nar. gostač: reven sebenjek; berači in sebenjki
SSKJ²
séber -bra m (ẹ̑)
v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: upor sebrov
SSKJ²
sebevídnost -i ž (í)
knjiž. samozavedanje: sposobnost sebevidnosti
SSKJ²
sebíčen -čna -o prid., sebíčnejši (ī)
ki upošteva samo svoje koristi: sebičen človek; bila je sebična in razvajena / njegovi nameni so sebični; sebične misli; sebično ravnanje
    sebíčno prisl.:
    sebično vzgojeni otroci
SSKJ²
sebíčje -a s (ȋ)
knjiž. sebičnost: iz golega sebičja jim ni hotel pomagati
SSKJ²
sebíčnež -a m (ȋ)
ekspr. sebičen človek: to so hinavci in sebičneži
SSKJ²
sebíčnica -e ž (ȋ)
ekspr. sebična ženska: ni se zavedala, da je velika sebičnica
SSKJ²
sebíčnik -a m (ȋ)
knjiž. sebičen človek: hinavsko ravnanje sebičnika
SSKJ²
sebíčnost -i ž (ī)
lastnost sebičnega človeka: v svoji sebičnosti ni videl drugih ljudi; sebičnost in neodkritosrčnost
SSKJ²
seborêja -e ž (ȇ)
med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi, lojavost: dedna nagnjenost k seboreji; seboreja in akne / mastna, suha seboreja
SSKJ²
sébstvo -a s (ẹ̑) filoz.
kar bitje, stvar določa samo po sebi, ne po lastnostih: telesno sebstvo; simboli sebstva; srečanje s sebstvom v dimenziji kulture
SSKJ²
secesíja -e ž (ȋ)
1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska secesija
// doba tega sloga: pohištvo iz secesije
2. knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: južni del države je grozil s secesijo; pravica do secesije
SSKJ²
secesíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na secesijo: secesijski stil; secesijsko kiparstvo, slikarstvo / secesijske stavbe s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti / kovana vrata z vijugastim secesijskim vzorcem
♦ zgod. secesijska vojna državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865
SSKJ²
secesioníst -a m (ȋ)
1. predstavnik secesije: ta arhitekt je tipičen secesionist
2. pristaš secesionizma: intervencija vojaških čet proti secesionistom
SSKJ²
secesionístičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na secesionizem: secesionistični predsednik / secesionistične težnje
2. um. secesijski: secesionistična ornamentika
SSKJ²
secesionízem -zma m (ī)
knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: upreti se secesionizmu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
secíranje -a s (ȋ)
glagolnik od secirati: seciranje trupla / dvorana za seciranje / seciranje človeških značajev in čustev
SSKJ²
secírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. med. preiskovati truplo ali organe z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe, bolezenskih sprememb, razteleševati: secirati truplo; secirati srce
2. ekspr. analizirati, razčlenjevati: secirati pesem, roman; secirati moderno slikarstvo / do podrobnosti je seciral njihovo življenje
SSKJ²
secíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na seciranje: secirni nož / secirna dvorana; truplo je ležalo na secirni mizi
SSKJ²
secírnica -e ž (ȋ)
med. prostor za seciranje: klinika je uredila novo secirnico
SSKJ²
second hand second handa [sêkənt hênd-] m (ȇ, ȇ)
prodajalna, trgovina z rabljenimi oblačili: plašč je kupil v second handu; v prid. rabi: second hand trgovina; second hand oblačilo
SSKJ²
séč1 -a m (ẹ̑)
tekočina, ki jo izločajo ledvice: izločati seč; smrdeti, zaudarjati po seču; kalen, krvav, svetlorumen seč; preiskava seča / človeški, konjski seč
SSKJ²
séč2 -i in -í ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑)
seč1, urin1: povečano izločanje seči
SSKJ²
séč3 -í in -i ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) star.
1. živa meja: seč je delila vrt od polja; obrezati seč; gabrova, smrekova seč
2. travnik, košenica: za hišo je bila prostrana seč
SSKJ²
séča -e ž (ẹ́) nar. severozahodno
1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto; košenica: pokošene seče; seča z mehko travo
// košnja: seče v gorah ni hotel zamuditi
2. živa meja: ptiči so se zbirali po sečah
● star. padel je v krvavi seči v boju, bitki
SSKJ²
sečekŕvnost -i ž (ŕ)
med., vet. zastrupitev krvi s sečem; uremija
SSKJ²
séčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč
♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem
SSKJ²
séčen2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na sečnjo: sečni odpadki / sečno dovoljenje
♦ gozd. sečni prirastek prirastek drevesa, sestoja do sečnje; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo
SSKJ²
sečevòd -óda m (ȍ ọ́)
anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur: vnetje sečevoda
SSKJ²
séči1 séčem nedov., séci secíte, sékel sékla (ẹ́)
1. star. sekati: seči drevje; ves dan je sekel v gozdu
2. nar. severozahodno kositi2: sekli so s skrhanimi kosami
SSKJ²
séči2 séžem dov., sézi sézite; ségel ségla; nam. séč in sèč (ẹ́)
1. iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: segla je na polico in vzela z nje knjigo; seči v žep po robec; seči za odmikajočim se predmetom / seči po klobuku; z roko si je segel v lase / seči komu pod roko prijeti ga za nadlaket, komolec; pri pozdravu prijateljsko, prisrčno sta si segla v roke; pren. sovražnik je segel po naših krajih
2. zajeti določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segel deset let nazaj / s to povestjo seže avtor v šestnajsto stoletje
3. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se do kod: slabo vreme je seglo do naših krajev; smrad iz tovarne seže do mesta; voda je segla do hiš / sveder ne seže dovolj globoko / novica je segla tudi v naš kraj / njegova oblast, slava daleč seže
// imeti učinek do kod: do naših krajev radijski oddajnik ne seže; svetilnik je segel pet kilometrov daleč
// biti, nahajati se v prostoru do kod: gozd seže ponekod do doline; omara seže do polovice sobe / to hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine je visoko nad tisoč metrov / otrok seže z nosom do mize; seže mu komaj do ramen
4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: med govorom je večkrat segel po kozarcu; po daljšem času je spet segel po cigaretah je začel spet kaditi; rad seže po dobri knjigi rad bere dobre knjige; oče je redko segel po palici je redko tepel
5. ekspr. uporabiti: pri raziskavah je segel po novih preparatih; v obrambi je segel po orožju
● ekspr. njegove besede so jim segle do srca, v srce so jih prizadele; ekspr. mraz seže do kosti zelo je mrzlo; ekspr. kamor oči sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. roka pravice v te kraje ne seže oblast tu ne more uveljaviti svoje volje; seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; seči komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. moral je seči globoko v žep veliko plačati; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; segla sta si v roke pobotala sta se; sklenila dogovor; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
SSKJ²
sečíla -číl s mn. (ȋ)
anat. organi, ki izločajo in odvajajo seč: bolezni sečil
SSKJ²
sečíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer se seka, podira: pogozdovati sečišče; na sečišču so brnele motorne žage
2. kraj, kjer se križa, stika navadno več poti: sečišče cest; mesto se je razvilo ob sečišču prometnih poti; pren. sečišče različnih kultur
3. geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: sečišče diagonal; sečišče lokov in ploskve
SSKJ²
séčka -e ž (ẹ̑)
nar. prekmursko rezanica: pripraviti sečko; slama za sečko
SSKJ²
séčnica1 -e ž (ẹ̑)
geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah: sečnica in dotikalnica
SSKJ²
séčnica2 -e ž (ẹ̑)
anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja: okužba, vnetje sečnice; ustje sečnice; zapora, zožitev sečnice; izcedek iz sečnice; vdor, vnos bakterij v sečnico; mehur in sečnica
Število zadetkov: 97669